Obtoženega iskali v Bosni, očitno je v Trbovljah

Čeprav policija ne najde preprodajalca zdravil, ki jih je predpisoval zdravnik Franc Grošelj, ga ljudje videvajo na ulici.
Fotografija: Sojenje zdravniku Francu Grošlju in soobdolženim. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Sojenje zdravniku Francu Grošlju in soobdolženim. FOTO: Marko Feist

Ljubljana – Ker Mersada Smajlovića, soobtoženca 76-letnega zagorskega zdravnika Franca Grošlja, nikakor ne morejo spraviti na ljubljansko okrožno sodišče, se postopek zaradi preprodajanja in omogočanja uživanja prepovedanih drog ne more začeti. Čeprav so Smajlovića iskali tudi v Bosni in Hercegovini, se je medtem, kot vse kaže, prosto sprehajal po Trbovljah.

Tožilstvo Smajlovića poleg Rosane Cukjati Medija in njenega sina Jerneja Cukjatija, vsi trije so menda zasvojenci, preganja zaradi prometa s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih v nenavadno velikih količinah predpisoval Grošelj. Medtem ko upokojeni zdravnik, koncesionar splošne medicine v zagorskem zdravstvenem domu, ki si je v enem samem letu na račun zasvojencev menda pridobil okrog pet tisoč evrov premoženjske koristi, že novembra ni bil pripravljen priznati očitkov tožilstva, krivde pa na takratnem predobravnavnem naroku nista priznala niti Cukjatijeva, njegova pacienta, se Smajlović o krivdi sploh še ni izrekel.

Takrat je bilo slišati, da je tretji obtoženec nedosegljiv za slovensko roko pravice, saj naj bi se preselil v Bosno in Hercegovino. Ljubljanska okrožna sodnica Ana Testen je zato prosila Interpol, naj poskuša prek bosanskih organov izvedeti, ali je Smajlović res tam, in obenem zanj izdala odredbo za prisilno privedbo. A tako tožilstvu kot medijem so se oglasili ljudje, ki so Smajlovića videvali v Trbovljah, predvsem v okolici zdravstvenega doma. »Tam se zbirajo zlasti v času, ko se deli metadon v metadonski ambulanti. Videl sem, da pridno uporabljajo telefone in sklepajo svoje posle,« je zapisal eden od njih.

Prišel je eno uro prepozno

Zdaj smo izvedeli, da je na tretji predobravnavni narok 26. marca obtoženi le prišel, vendar je zamudil eno uro, ko v sodni dvorani ni bilo nikogar več. Za zamudo je bil menda kriv vlak, ki je iz Trbovelj odpeljal zelo pozno. Takrat je na vpisniku na sodišču tudi podpisal, da je seznanjen, da je zadeva prestavljena na 16. april. A ko bi te dni znova moral sesti na zatožno klop, je ta spet samevala. Kljub vsemu se sodnica za zdaj ni odločila, da bi obtoženega poslala v pripor, še vedno pa je veljavna odredba o prisilni privedbi. Tudi trboveljskim policistom, ki Smajlovića ne morejo najti, bo v vednost poslala pismo očividca, kje se iskani zadržuje. Na sodišče pa ga bo prihodnjič povabila 14. maja.

Početje v ambulanti zdravnika Franca Grošlja, tudi ustanovitelja zasebnega podjetja Vitasan, je prišlo na dan maja 2014. Zagorski zdravstveni dom so navsezgodaj zjutraj obkolila policijska vozila, začele so se hišne preiskave, ki so slonele na prijavi, da omenjeni zdravnik množično predpisuje bele recepte za uspavala in pomirjevala. Če je leta 2013 po podatkih inštituta za javno zdravje en zdravnik v povprečju predpisal štiri bele recepte, je bilo ta število pri Grošlju grozljivo: napisal je kar 993 belih receptov. Preiskava je pokazala, da je samo enemu od pacientov med letoma 2012 in 2014 predpisal 34.150 tablet oziroma 40 na dan, kar je smrtna količina. Toda zdravila so šla domnevno v nadaljnjo prodajo.

Čeprav naj bi se o Grošljevih poslih veliko govorilo oziroma je bila po besedah matere ene od zasvojenk, ki je nastopila kot priča, »javna skrivnost«, da je zasvojencem predpisal vse, kar so hoteli, se je policija menda zganila šele, ko se je sama obrnila nanjo. Fotografirala je pogovor svoje hčere z Jernejem Cukjatijem na facebooku, v katerem je hči zapisala, da nujno potrebuje čim večjo količino sanvalov – ker jih je zaužila od 600 do 800 miligramov na dan, so morali večkrat poklicati reševalce, saj je bila po materinih besedah napol mrtva, halucinirala je in norela. Toda po mnenju obrambe, ki je prepričana, da je Grošelj zasvojencem zgolj zagotavljal normalno funkcionalnost oziroma jih ohranjal pri življenju, v družbi pa preprečeval nepotrebne konflikte, so fotografije nedovoljen dokaz, ker so menda nastale nezakonito. Sodnica o zahtevi po izločitvi dokazov še vedno ni odločila.