Razrešitev Sikoška skozi sito sodišča
Upravno sodišče zavrnilo tožbo nekdanjega ljubljanskega notarja zoper pravosodno ministrstvo
Odpri galerijo
Jože Sikošek se je znašel tudi v disciplinskih postopkih na Notarski zbornici Slovenije. Foto: Mavric Pivk
Ljubljana – Odločba nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je julija lani razrešil ljubljanskega notarja Jožeta Sikoška, je prestala sito upravnega sodišča, saj je po mnenju sodišča pravilna in zakonita. Sodba, s katero je razrešeni notar v upravnem sporu neuspešno izpodbijal razrešitev, še ni pravnomočna, saj se lahko Sikošek v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe pritoži na vrhovno sodišče.
Potem ko so se na ministrstvu za pravosodje med rednim preverjanjem konec 2017 seznanili z informacijo, da je bil Sikošek pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, so januarja lani začeli postopek njegove razrešitve. Sikošek je ostal brez notariata po odločbi takratnega ministra Klemenčiča 20. julija lani, z obrazložitvijo, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, zaradi česar več ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev. Poleg tega se je znašel v več disciplinskih postopkih, med drugim zaradi napak pri pripravi notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić. Disciplinski postopek je bil nato prekinjen, ker je Sikošek trdil, da je neustaven. Ustavno sodišče je njegovo pobudo zavrglo, postopek zbornice pa se potem ni več nadaljeval, saj je Sikoška prej razrešilo ministrstvo.
Ugibanja, da je bil razlog za razrešitev ravno Sikoškova vloga pri najemu spornega posojila, so na ministrstvu zavrnili in poudarili, da je bil nosilni argument za razrešitev pravnomočna obsodilna sodba iz leta 2015 za pomoč pri storitvi hujše oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
Sikošek je odločbo o razrešitvi izpodbijal na upravnem sodišču, a je to pritrdilo ministrstvu, da v skladu z zakonom o notariatu notar, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, ne izpolnjuje več pogoja, da mora biti vreden zaupanja. To velja, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.
Ugovore Sikoška, da je ministrstvo za nazaj ugotavljalo njegovo izpolnjevanje pogojev za imenovanje za notarja, je zavrnilo kot neutemeljeno. Dejstva, da je zoper obsodilno sodbo vložil izredno pravno sredstvo, o katerem vrhovno sodišče še ni odločilo, pa po mnenju upravnega sodišča ni mogoče upoštevati.
Upravno sodišče je zavrnilo tudi Sikoškove ugovore, češ da ni pravne podlage za njegovo razrešitev glede na to, je vlada odstopila marca lani, razrešitev notarja pa da ne sodi med tekoče posle. Po mnenju sodišča gre za dokončanje upravnega postopka razrešitve, ki je potekal pred izdajo odločbe, kar predstavlja tekoče posle ministrstva.
Septembra lani, približno po mesecu in pol od razrešitve Sikoška, je notarjem uspelo popisati njegov arhiv, Sikoškove spise pa je prevzel notar Jernej Jeromen. Pregled je pokazal tudi, da Sikošek nekaterih že plačanih zadev ni opravil.
Sikošek je bil pred časom v središču zanimanja preiskovalnih organov tudi zaradi izdajanja dovoljenj za tujce skupaj z zdaj pokojno Zorico Škrbić, partnerko Dejana Vidmarja, enega od obsojenih za rop SKB banke. Urejal naj bi prepise podjetij, ki jih je Škrbićeva prodajala tujcem, in jim s tem pomagala do delovnih dovoljenj.
Potem ko so se na ministrstvu za pravosodje med rednim preverjanjem konec 2017 seznanili z informacijo, da je bil Sikošek pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, so januarja lani začeli postopek njegove razrešitve. Sikošek je ostal brez notariata po odločbi takratnega ministra Klemenčiča 20. julija lani, z obrazložitvijo, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, zaradi česar več ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev. Poleg tega se je znašel v več disciplinskih postopkih, med drugim zaradi napak pri pripravi notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić. Disciplinski postopek je bil nato prekinjen, ker je Sikošek trdil, da je neustaven. Ustavno sodišče je njegovo pobudo zavrglo, postopek zbornice pa se potem ni več nadaljeval, saj je Sikoška prej razrešilo ministrstvo.
Jože Sikošek se lahko pritoži na vrhovno sodišče.
Sporno posojilo SDS
Ugibanja, da je bil razlog za razrešitev ravno Sikoškova vloga pri najemu spornega posojila, so na ministrstvu zavrnili in poudarili, da je bil nosilni argument za razrešitev pravnomočna obsodilna sodba iz leta 2015 za pomoč pri storitvi hujše oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
Sikošek je odločbo o razrešitvi izpodbijal na upravnem sodišču, a je to pritrdilo ministrstvu, da v skladu z zakonom o notariatu notar, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, ne izpolnjuje več pogoja, da mora biti vreden zaupanja. To velja, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.
Ugovore Sikoška, da je ministrstvo za nazaj ugotavljalo njegovo izpolnjevanje pogojev za imenovanje za notarja, je zavrnilo kot neutemeljeno. Dejstva, da je zoper obsodilno sodbo vložil izredno pravno sredstvo, o katerem vrhovno sodišče še ni odločilo, pa po mnenju upravnega sodišča ni mogoče upoštevati.
Upravno sodišče je zavrnilo tudi Sikoškove ugovore, češ da ni pravne podlage za njegovo razrešitev glede na to, je vlada odstopila marca lani, razrešitev notarja pa da ne sodi med tekoče posle. Po mnenju sodišča gre za dokončanje upravnega postopka razrešitve, ki je potekal pred izdajo odločbe, kar predstavlja tekoče posle ministrstva.
Septembra lani, približno po mesecu in pol od razrešitve Sikoška, je notarjem uspelo popisati njegov arhiv, Sikoškove spise pa je prevzel notar Jernej Jeromen. Pregled je pokazal tudi, da Sikošek nekaterih že plačanih zadev ni opravil.
Sikošek je bil pred časom v središču zanimanja preiskovalnih organov tudi zaradi izdajanja dovoljenj za tujce skupaj z zdaj pokojno Zorico Škrbić, partnerko Dejana Vidmarja, enega od obsojenih za rop SKB banke. Urejal naj bi prepise podjetij, ki jih je Škrbićeva prodajala tujcem, in jim s tem pomagala do delovnih dovoljenj.
