Strehovcu v grafitih grozili s smrtjo
Razprava o pravici do splava preizkuša meje dopustnega.
Odpri galerijo
Postopek zoper Tadeja Strehovca že od začetka spremljajo protesti. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je pred polno dvorano podpornikov nadaljevalo sojenje patru in tajniku Slovenske škofovske konference Tadeju Strehovcu, ki se je na zatožni klopi znašel zaradi domnevnega širjenja nestrpnosti in sovraštva. Strehovec je očitke iz obtožnega predloga, z besedami, da gre za »montirani sodni proces, namenjen cenzuri«, zanikal v dobro uro dolgem zagovoru.
Na zatožno klop je sedel na predlog 15 ovaditeljev, ki so se znašli na seznamu »abortivnega lobija«, ker naj bi kot ustanovitelj oziroma direktor Zavoda Kul.si in urednik spletne strani 24kul.si pred dvema letoma objavil članek z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotujejo pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov. Na seznamu so navedena imena 264 oseb, zagovornikov pravice do splava, in 13 nevladnih organizacij, ki so v pismu državnemu vrhu protestirale zaradi molitev pripadnikov zavoda Božji otroci pred ginekološko kliniko v Ljubljani, in zahtevale, da zaščitijo pravice žensk. Članek je bil opremljen tudi s fotografijo, na kateri je ob nosečniški trebuh prislonjena pištola. Obdolžena je tudi pravna oseba Zavod za kulturo življenja, ki jo zastopa Strehovec in ki upravlja spletni portal 24kul.si.
Bistveno vprašanje, ki ga želi razčistiti sodišče, je, »ali je podan primer ekskulpacijskega razloga, ali je šlo torej za objavo na spletni strani, ki omogoča objavo v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora«. Sodnica je pridobila IP številke uporabnikov, ki so dostopali do spletne strani in podatke posredovala izvedencu računalniške stroke, ki bo svoje mnenje dopolnil.
Medtem je zagovornik obdolženega Strehovca Urban Mate v spis vložil dva članka iz novembra lani, iz katerih je razvidno, da Strehovcu grozijo s smrtjo. »Kaže na konkretno ogrožanje v konkretnem svetu,« je poudaril Mate. Kot je pojasnil Strehovec po koncu naroka, gre za grozilni grafit pred hišo njegovega stalnega bivališča, ki je povezan s tem sodnim postopkom.
Sodnica je odvrnila, da so listine lahko predmet kakšnega drugega kazenskega postopka in da je že tožilka Ana Kirn na prejšnjem naroku prav tako dala podoben predlog v tem kazenskem postopku, ko je šlo za grožnje enemu od oškodovancev, in sicer Mitji Blažiču. Tudi tožilka je te listinske dokaze danes vložila v spis.
Je pa sodnica zavrnila dokazna predloga obrambe za postavitev izvedenca za medije in izvedenca za religije, ki bi lahko predstavil katoliški pogled na splav. »Pogled na splav sploh ni sporen. Katoliki imajo vso pravico na svoj pogled na to družbeno občutljivo temo. A članek se ukvarja izključno s pogledom pobudnikov, ki se zavzemajo za ustavno pravico o svobodi glede odločanja o rojstvu otrok,« je poudarila sodnica. Odzvala se je tudi na dokazni predlog obrambe. Gre za memorandum nekdanjega ustavnega sodnika Boštjana M. Zupančiča o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Anan proti Nemčiji. »Piscu se je primerila nerodnost, ko je zapisal, da je šlo za civilno zadevo. To ne drži, šlo je za kazensko zadevo, postopek pa je stekel zaradi sodbe v kazenskem postopku,« je pojasnila sodnica.
»Pričakujem, da bo sojenje pravično, pošteno in da se bo zaključilo z oprostilno sodbo. Želim si tudi, da se postopek čim prej zaključi in se bo tako prenehalo z omejevanjem svobode izražanja v naši državi. Cilj tega montiranega sodnega postopka po mojem prepričanju je zgolj in samo omejevanje svobode izražanja in izvajanje pritiska na vse tiste, ki se v državi zavzemamo za svobodo izražanja in človekove pravice in pravice otrok do življenja,« je na koncu današnjega naroka poudaril Strehovec.
»Sodnica je danes sama poudarila, da pravica do svobode govora ni absolutna, kar je naše sodišče in tudi evropsko sodišče že večkrat poudarilo,« pa je po koncu naroka dejala tožilka Ana Kirn.
Na zatožno klop je sedel na predlog 15 ovaditeljev, ki so se znašli na seznamu »abortivnega lobija«, ker naj bi kot ustanovitelj oziroma direktor Zavoda Kul.si in urednik spletne strani 24kul.si pred dvema letoma objavil članek z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotujejo pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov. Na seznamu so navedena imena 264 oseb, zagovornikov pravice do splava, in 13 nevladnih organizacij, ki so v pismu državnemu vrhu protestirale zaradi molitev pripadnikov zavoda Božji otroci pred ginekološko kliniko v Ljubljani, in zahtevale, da zaščitijo pravice žensk. Članek je bil opremljen tudi s fotografijo, na kateri je ob nosečniški trebuh prislonjena pištola. Obdolžena je tudi pravna oseba Zavod za kulturo življenja, ki jo zastopa Strehovec in ki upravlja spletni portal 24kul.si.
Delo za sodnega izvedenca
Bistveno vprašanje, ki ga želi razčistiti sodišče, je, »ali je podan primer ekskulpacijskega razloga, ali je šlo torej za objavo na spletni strani, ki omogoča objavo v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora«. Sodnica je pridobila IP številke uporabnikov, ki so dostopali do spletne strani in podatke posredovala izvedencu računalniške stroke, ki bo svoje mnenje dopolnil.
Medtem je zagovornik obdolženega Strehovca Urban Mate v spis vložil dva članka iz novembra lani, iz katerih je razvidno, da Strehovcu grozijo s smrtjo. »Kaže na konkretno ogrožanje v konkretnem svetu,« je poudaril Mate. Kot je pojasnil Strehovec po koncu naroka, gre za grozilni grafit pred hišo njegovega stalnega bivališča, ki je povezan s tem sodnim postopkom.
Sodnica je odvrnila, da so listine lahko predmet kakšnega drugega kazenskega postopka in da je že tožilka Ana Kirn na prejšnjem naroku prav tako dala podoben predlog v tem kazenskem postopku, ko je šlo za grožnje enemu od oškodovancev, in sicer Mitji Blažiču. Tudi tožilka je te listinske dokaze danes vložila v spis.
Izvedenec o katoliškem pogledu na splav
Je pa sodnica zavrnila dokazna predloga obrambe za postavitev izvedenca za medije in izvedenca za religije, ki bi lahko predstavil katoliški pogled na splav. »Pogled na splav sploh ni sporen. Katoliki imajo vso pravico na svoj pogled na to družbeno občutljivo temo. A članek se ukvarja izključno s pogledom pobudnikov, ki se zavzemajo za ustavno pravico o svobodi glede odločanja o rojstvu otrok,« je poudarila sodnica. Odzvala se je tudi na dokazni predlog obrambe. Gre za memorandum nekdanjega ustavnega sodnika Boštjana M. Zupančiča o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Anan proti Nemčiji. »Piscu se je primerila nerodnost, ko je zapisal, da je šlo za civilno zadevo. To ne drži, šlo je za kazensko zadevo, postopek pa je stekel zaradi sodbe v kazenskem postopku,« je pojasnila sodnica.
»Pričakujem, da bo sojenje pravično, pošteno in da se bo zaključilo z oprostilno sodbo. Želim si tudi, da se postopek čim prej zaključi in se bo tako prenehalo z omejevanjem svobode izražanja v naši državi. Cilj tega montiranega sodnega postopka po mojem prepričanju je zgolj in samo omejevanje svobode izražanja in izvajanje pritiska na vse tiste, ki se v državi zavzemamo za svobodo izražanja in človekove pravice in pravice otrok do življenja,« je na koncu današnjega naroka poudaril Strehovec.
»Sodnica je danes sama poudarila, da pravica do svobode govora ni absolutna, kar je naše sodišče in tudi evropsko sodišče že večkrat poudarilo,« pa je po koncu naroka dejala tožilka Ana Kirn.
