Tipični voznik v napačno smer je moški pod vplivom alkohola (FOTO IN VIDEO)

Na avtocesti nihče ne pričakuje, da mu bo nasproti pripeljalo drugo prevozno sredstvo, zato so posledice nemalokrat še hujše. Zdrznejo se celo tisti, ki o napačni vožnji na avtocesti samo prebirajo v medijih, že v naslednjem trenutku pa se pojavijo številna vprašanja – kako je mogoče, da kdo sploh zapelje v napačno smer? Kako tovrstno početje preprečiti? Zakaj nekateri to storijo celo pri polni zavesti?



Vsi vemo, da nesreča nikoli ne počiva, toda vožnja v napačno smer na avtocesti vedno pritegne še več pozornosti, saj povsem nasprotuje zdravemu razumu. Nazadnje je bilo tako v soboto, ko je na uvozu Šmartno/Gameljne v napačno smer zapeljala 73-letna voznica. Po približno tristo metrih je čelno trčila v kombinirano vozilo in umrla na kraju nesreče.

O krivdi ni dvoma, toda večje vprašanje je, zakaj kdo zapelje v napačno smer. Pri slovenski policiji kot glavne vzroke navajajo alkoholiziranost, zaspanost za volanom, upad sposobnosti, bolezenska stanja, psihične motnje in objestnost.





V Darsu (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji) so poudarili, da je težko nadzorovati vse primere, saj marsikdo zapelje v napačno smer, a nato obrne v pravo smer. Nemalokrat takšen voznik zapusti avtocesto še pred prihodom policistov, kjer ni kamer ali drugih dokazov, pa kršitve ne morejo potrditi. Kljub temu v Darsu poudarjajo, da opažajo porast starejših voznikov, zato zagovarjajo poostren sistem zdravniških pregledov po 60. letu starosti, prav tako bi morali bolje nadzirati ljudi z demenco, bolnike z močnimi zdravili, slabovidne …


 

Krožna križišča precej boljša

Posebnost slovenskega avtocestnega križa je, da imamo precej priključkov (več kot 160), kar povečuje možnost za zmoto. »Če pogledamo samo avtocestni odsek od Sneberij do Trojan, imamo na razdalji dobrih dvajset kilometrov šest priključkov: Sneberje, Šentjakob, Domžale, Krtina, Lukovica in Blagovica,« je povedal strokovnjak za varno mobilnost v AMZS (Avto-moto zveze Slovenije) Jure Kostanjšek. Hkrati je opozoril, da je precej uvozov deloma neustreznih: »Nekateri so geometrijsko neugodni in precej nesugestivni. Ko greš, denimo, v Domžalah na avtocesto, je kar težko zaviti levo, če imaš v glavi, da je Ljubljana desno. To za marsikoga ni logično.«





Kot primer dobre prakse je Kostanjšek omenil avtocestni priključek pri Vipavi. Tam so zgradili krožno križišče, kar je verjetno najboljša ureditev. »Stari priključek je bil velikih dimenzij s širokimi pasovi, na stari cesti so bile velike hitrosti, toda s krožnim križiščem so vse uredili; najbolj so preprečili možnost nastanka vožnje v napačno smer in zmanjšali hitrost,« je rekel.

Neustrezna ureditev in umestitev priključkov ne vplivata samo na nesreče, ampak tudi na gnečo. Eden takšnih je pri Brezovici, ker je preblizu razcepu Kozarje, podoben primer je izvoz Rudnik v bližini razcepa Malence, kjer je območje prepletanja kratko. »Če je izvoz preblizu razcepa, potem je gneča nekaj pričakovanega. Pri Brezovici je razbremenitev obstoječega priključka nujna in že obstajajo načrti za dodatni priključek Dragomer,« je razmišljal Kostanjšek.

Najboljša rešitev bi bila avtonomna vozila

In kako bi dokončno odpravili vožnjo v napačno smer? V resnici zelo težko. Poleg signalizacije bi resda lahko uporabili še grabljice, ki bi se na uvozih sprožile ob zaznavi vozila v napačni smeri, toda to je rešitev za precej malo težav. Voznik lahko zavije v napačno smer še na štiri druge načine – voznik se obrne šele po izvozu; v napačno smer zavije iz bencinske črpalke ali počivališča; voznik na razcepu ugotovi, da se je zmotil, in obrne; v napačno smer obrne nekje na sredini.

Še največ si lahko obetamo od razvoja tehnologije. »Veliko bi k varnosti pripomogli informacijski portali, vendar se lahko prometna nesreča pri vožnji v napačno smer dogodi že po nekaj sekundah,« je rekel sogovornik v AMZS.

Morda se rešitev skriva v naprednih avtomobilih. Nekateri modeli se sploh ne premaknejo z mesta, če voznik ni pripet, enako bi se lahko vozilo samo zaustavilo, če bi napačno smer ugotovilo prek navigacijske naprave, čeprav obstajajo tudi primeri, da je kdo zapeljal v napačno smer ravno zaradi težav z navigacijsko napravo. In skoraj vse bi odpravila avtonomna vozila, toda do tega cilja smo še precej daleč. 


 

Vozniki smo naveličani zastojev

Toda vožnja v napačno smer se ne zgodi samo pomotoma. Še težje je razumeti razsodnost tistih, ki na avtocesti namerno obrnejo, da se izognejo gneči. »Vozniki smo že naveličani zastojev, saj v kolonah stojimo na skoraj dnevni ravni,« je rekel Jure Kostanjšek. »Policija in upravljavci cest bi lahko pri prvem priključku pred mestom nesreče zaprli cesto in preusmerili promet na regionalno cesto, tiste, ki so ostali med nesrečo in priključkom, pa bi z ustreznim nadzorom in signalizacijo usmerili nazaj.«



Kostanjšek opozarja, da njegove besede nikakor niso opravičilo za vožnjo v napačno smer, kvečjemu poziv, da se posledice prometnih nesreč in zastoji hitreje odpravijo. »To je možno samo z ustreznim nadzorom uradnih oseb in nikoli na lastno pest.«