Tujci so jima plačevali za fiktivne prijave prebivališč
Ena javna uslužbenka je tujce prijavljala na naslove ljudi, ki o tem niso vedeli nič, druga pa je tujca prijavila pri sebi.
Odpri galerijo
Osumljena uslužbenka državnega urada si je v obdobju nekaj več kot enega leta pridobila vsaj 50.000 evrov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Z mariborske policijske uprave poročajo o dveh primerih fiktivnih prijav prebivališč, ki med seboj nista povezana. V enega sta vpletena uslužbenka enega od državnih organov na območju Maribora, domnevno finančne uprave, in njen partner, v drugega pa uslužbenka ene od upravnih enot na območju mariborske policijske uprave.
Prva je za nekaj sto evrov tujce fiktivno prijavljala na naslove ljudi, ki o tem niso vedeli ničesar, druga pa je prav tako proti plačilu za dva tujca uredila prijavo kar na svojem domu.
Enainštiridesetletna uslužbenka Fursa je po nepooblaščenem vstopu v računalniško zbirko podatkov v službi pridobila podatke za sestavo listin, nujnih za urejanje formalno pravilnega postopka lažne prijave začasnega prebivališča državljanov tretjih držav. S 50-letnim zunajzakonskim partnerjem, državljanom Republike Slovenije, sta v letih 2019 in 2020 v postopkih z uslužbenci upravnih enot večkrat kot pravo uporabila ponarejeno izjavo lastnika nepremičnin, na naslov katere je potem prijavljala tujce, ne da bi lastniki nepremičnin sploh vedeli za to. Na podlagi teh prijav so uslužbenci upravnih enot tujcem izdajali potrdila o prijavi začasnega prebivališča in jih vpisali tudi v register prebivalstva.
Tujci so za posamezno fiktivno prijavo prebivališča plačali med 350 in 550 evrov, s čemer sta si v obdobju nekaj več kot enega leta pridobila vsaj 50.000 evrov. »Natančna višina protipravno pridobljene premoženjske koristi bo znana po zaključeni kriminalistični preiskavi,« pojasnjujejo na mariborski policijski upravi.
Obema so že prejšnji teden odvzeli prostost in ju pridržali ter v tem času opravili hišne preiskave na različnih naslovih, nato pa ju s kazensko ovadbo pripeljali k preiskovalnemu sodniku; ta ju je po zaslišanju izpustil na prostost. Ženska je osumljena kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, skupaj s partnerjem pa še osem dejanj overitve lažne vsebine in sedem ponarejanj listin.
Drugi primer se nanaša na domnevno jemanje podkupnine uslužbenke ene izmed upravnih enot na območju PU Maribor. V začetku lanskega januarja so mariborski policisti prejeli anonimno pisanje, češ da je zaposlena na eni izmed upravnih enot na območju PU Maribor tujcu zavrnila prijavo začasnega prebivališča na naslovu na celjskem območju, hkrati pa mu ponudila prijavo na naslovu na območju Maribora za ceno 25 evrov.
Kot so ugotovili, je od dveh državljanov tretjih držav prejela izpolnjeno izjavo s pooblastilom lastnika stanovanjskega objekta za prijavo začasnih prebivališč. A je iz računalniške aplikacije ugotovila, da je na tem naslovu prijavljenih več kot deset tujcev. Namesto da bi uvedla postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča, je oba tujca za začasno prebivanje prijavila pri sebi doma. Z njima je nato za ta čas sklenila ločeni najemni pogodbi proti plačilu najemnine v višini 20 evrov na mesec, skupno za oba torej 480 evrov na leto. Ovadili so jo.
Spomnimo, da se je septembra lani končala večmesečna preiskava mariborskih kriminalistov v zvezi s problematiko množičnih fiktivnih prijav prebivališč tujcev pri nas. Takrat so pridržali osumljenko, ki je ob pomoči dveh družinskih članov v okolici Maribora lažno prijavila večje število tujcev, da so ti na območju Evropske unije lahko delali. Trojica je na naslovih skupno prijavila 103 tujce, pri čemer ti tam sploh niso bivali, a so za bivanje plačevali. Že 2019 je odmevala zgodba iz Šentilja, kjer je bilo v enonadstropni hiši prijavljenih kar 547 ljudi, na istem naslovu v Krškem pa je prebivališče prijavilo 265 tujcev.
Prva je za nekaj sto evrov tujce fiktivno prijavljala na naslove ljudi, ki o tem niso vedeli ničesar, druga pa je prav tako proti plačilu za dva tujca uredila prijavo kar na svojem domu.
Enainštiridesetletna uslužbenka Fursa je po nepooblaščenem vstopu v računalniško zbirko podatkov v službi pridobila podatke za sestavo listin, nujnih za urejanje formalno pravilnega postopka lažne prijave začasnega prebivališča državljanov tretjih držav. S 50-letnim zunajzakonskim partnerjem, državljanom Republike Slovenije, sta v letih 2019 in 2020 v postopkih z uslužbenci upravnih enot večkrat kot pravo uporabila ponarejeno izjavo lastnika nepremičnin, na naslov katere je potem prijavljala tujce, ne da bi lastniki nepremičnin sploh vedeli za to. Na podlagi teh prijav so uslužbenci upravnih enot tujcem izdajali potrdila o prijavi začasnega prebivališča in jih vpisali tudi v register prebivalstva.
Plačali med 350 in 550 evrov
Tujci so za posamezno fiktivno prijavo prebivališča plačali med 350 in 550 evrov, s čemer sta si v obdobju nekaj več kot enega leta pridobila vsaj 50.000 evrov. »Natančna višina protipravno pridobljene premoženjske koristi bo znana po zaključeni kriminalistični preiskavi,« pojasnjujejo na mariborski policijski upravi.
Obema so že prejšnji teden odvzeli prostost in ju pridržali ter v tem času opravili hišne preiskave na različnih naslovih, nato pa ju s kazensko ovadbo pripeljali k preiskovalnemu sodniku; ta ju je po zaslišanju izpustil na prostost. Ženska je osumljena kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, skupaj s partnerjem pa še osem dejanj overitve lažne vsebine in sedem ponarejanj listin.
Drugi primer se nanaša na domnevno jemanje podkupnine uslužbenke ene izmed upravnih enot na območju PU Maribor. V začetku lanskega januarja so mariborski policisti prejeli anonimno pisanje, češ da je zaposlena na eni izmed upravnih enot na območju PU Maribor tujcu zavrnila prijavo začasnega prebivališča na naslovu na celjskem območju, hkrati pa mu ponudila prijavo na naslovu na območju Maribora za ceno 25 evrov.
Kot so ugotovili, je od dveh državljanov tretjih držav prejela izpolnjeno izjavo s pooblastilom lastnika stanovanjskega objekta za prijavo začasnih prebivališč. A je iz računalniške aplikacije ugotovila, da je na tem naslovu prijavljenih več kot deset tujcev. Namesto da bi uvedla postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča, je oba tujca za začasno prebivanje prijavila pri sebi doma. Z njima je nato za ta čas sklenila ločeni najemni pogodbi proti plačilu najemnine v višini 20 evrov na mesec, skupno za oba torej 480 evrov na leto. Ovadili so jo.
Spomnimo, da se je septembra lani končala večmesečna preiskava mariborskih kriminalistov v zvezi s problematiko množičnih fiktivnih prijav prebivališč tujcev pri nas. Takrat so pridržali osumljenko, ki je ob pomoči dveh družinskih članov v okolici Maribora lažno prijavila večje število tujcev, da so ti na območju Evropske unije lahko delali. Trojica je na naslovih skupno prijavila 103 tujce, pri čemer ti tam sploh niso bivali, a so za bivanje plačevali. Že 2019 je odmevala zgodba iz Šentilja, kjer je bilo v enonadstropni hiši prijavljenih kar 547 ljudi, na istem naslovu v Krškem pa je prebivališče prijavilo 265 tujcev.
