Dr. Vladimir Prebilič: »Mi smo tukaj, da stvari popravimo«
Na letošnje evropske volitve se, ob dobrih napovedih, podaja tudi VESNA – zelena stranka z nosilcem dr. Vladimirjem Prebiličem. Večina volivk in volivcev ga je spoznala na predsedniških volitvah 2022, na katerih je s skoraj 11 % dosegel zelo dobro 4. mesto in prehitel protikandidate nekaterih večjih – parlamentarnih strank. Neodvisna merjenja javnega mnenja VESNI s Prebiličem na čelu kandidatne liste kažejo celo boljši rezultat – med 12 in 15 %. A kot pravi Prebilič: »Edina anketa, ki na koncu res šteje, so volitve.«
Z nosilcem liste smo se pogovarjali o skupnem nastopu, o volitvah, viziji in ključnih prednostnih nalogah, ki si jih bo zadal kot evropski poslanec.
Kako je prišlo do odločitve za nastop na listi stranke VESNA?
Odločitev za kandidaturo na listi VESNE je odločitev za prihodnost. Takšna odločitev ni preračunljiva, ampak je pogumna in iskrena. Zrasla je skozi pogovore in sodelovanje tako z VESNO kot z evropskimi zelenimi. Močna podpora v skupini zelenih nam daje motivacijo, da lahko skupaj dosežemo velike premike.
Skupen nastop druži vizija spremeniti Evropo in Slovenijo premakniti naprej, saj lahko državo in Evropo gradimo samo kot povezana skupnost, usmerjena v prihodnost. Za to pa je treba EU in odločitve evropskih institucij približati ljudem. To je še posebej pomembno v prelomnem času za evropsko skupnost, soočeno s številnimi krizami in vzponom desnega populizma. Obravnavati moramo teme, ki se jim drugi izogibajo, saj se jih bojijo.
»Rešitev za vse, predvsem manjše države ni izolacionizem in nacionalizem, temveč še tesnejše sodelovanje in skupno nastopanje na globalnem parketu.«
Že četrti mandat ste župan Kočevja, trenutno vodite tudi Skupnost občin Slovenije … Kaj je tisto, kar vas je nagovorilo k temu, da se podate na evropske volitve in preizkusite v mednarodnem prostoru?
Poleg naštetega imam tudi kar nekaj mednarodnih izkušenj, pridobljenih v kongresu pri Svetu Evrope, kjer vodim drugo največjo politično skupino.
Ko govorimo o evropskem kontekstu, lahko rečemo, da politiko vodi koalicija desnih konservativcev in levih socialistov, ob stalni podpori liberalnih strank. In do zdaj so svoje državljane pustili na cedilu. Enako je žal v Sloveniji; razen nekaterih malenkosti si etablirane stranke, v nasprotju z volilnimi obljubami, niso zelo različne. Če bi delali dobro, ne bi bili, kjer smo – tako nacionalno kot evropsko. Mi smo tukaj, da stvari popravimo. Različne opcije pred nami so sejale med ljudi razdor in strah – mi bomo vrnili upanje in predvsem dostojanstvo. EU ne more in ne sme biti podaljšek različnih neevropskih vplivov. Svet stoji pred številnimi varnostnimi, ekonomskimi in okoljskimi izzivi, v katerih je ljudem treba zagotoviti varnost v vseh pogledih. EU mora obstati, a za to moramo poglobiti sodelovanje. Rešitev za vse, predvsem manjše države ni izolacionizem in nacionalizem, temveč še tesnejše sodelovanje in skupno nastopanje na globalnem parketu.
Krize, v katerih smo trenutno in bomo v prihodnje – inflacija, visoke cene energentov, naravne katastrofe, slabo delujoč zdravstveni sistem, posledice vojn v bližini ipd. –, prizadenejo vse, »leve in desne«, zato so te delitve nesmiselne. Koncept, ki prinaša najbolj verodostojne odgovore, je prav zeleni koncept.
Kakšne so vaše prioritete in kaj želite doseči kot poslanec v evropskem parlamentu?
V prvi vrsti moramo odločitve in priložnosti, ki jih EU ponuja, približati ljudem. Slovenija je namreč ena izmed držav, ki močno zaupa v EU, hkrati pa se premalo zanima zanjo. Državljani niso seznanjeni z zakonodajo, ki se sprejema na evropski ravni, čeprav ta odločilno vpliva na njihova življenja. Še manj pa so seznanjeni z delom slovenskih evroposlancev. Številni so prepričani, da ti delujejo in glasujejo v dobro Slovenije. A v resnici glasujejo skladno s stališči njihovih političnih skupin ali velikih lobijev. Povrhu smo prisiljeni spremljati izvažanje notranjepolitičnih sporov, ki v marsičem znižujejo ugled Slovenije.
Če govorimo o konkretnih prednostnih nalogah, smo jih zasnovali v šestih vsebinskih sklopih, ključnih za razvoj Evrope in kjer lahko ponudimo zelo konkretne rešitve, h katerim lahko evroposlanci konkretno prispevajo.
Ko se pogovarjamo o pravičnem zelenem prehodu, se to zdi nekaj abstraktnega ali oddaljenega. Če pa povemo, da mora biti vsakomur omogočeno izkoriščanje sončne energije na lastni nepremičnini, obljubo postavimo v konkreten okvir.
Zelo močno poudarjamo tudi socialno noto. Tukaj ne moremo mimo vsaj dveh perečih problematik: davčne in stanovanjske politike. Mladi si imajo pravico ustvariti samostojno življenje, zato potrebujejo stanovanja. Naložbe v predraga stanovanja moramo obdavčiti in denar porabiti za gradnjo stanovanj za večino državljank in državljanov – ne le v središčih, po vsej Sloveniji.
Dovolj je pretiranega obdavčevanja zaposlenih in podjetnikov. Obdavčimo velikanske profite najbolj premožnih in največjih korporacij – in predvsem: vsi naj pravično plačujejo davke, ne pa da brezsramno tekmujejo, kdo se bo bolj »znašel« v iskanju obvodov. S takimi ravnanji goljufajo državo in poštene davkoplačevalce. Hkrati pa pod vprašaj postavljajo delovanje sistemov, ki so v celoti odvisni prav od naših prispevkov.
»Zelo močno poudarjamo tudi socialno noto. Tukaj ne moremo mimo vsaj dveh perečih problematik: davčne in stanovanjske politike. Mladi si imajo pravico ustvariti samostojno življenje, zato potrebujejo stanovanja. Naložbe v predraga stanovanja moramo obdavčiti in denar porabiti za gradnjo stanovanj za večino državljank in državljanov – ne le v središčih, po vsej Sloveniji.«
Kako vidite zeleni prehod v povezavi z gospodarstvom?
Z roko v roki. Ko govorimo o gospodarstvu, lahko to v grobem razdelimo na dve skupini: do družbe in okolja odgovorna podjetja, ki razvijajo in uporabljajo sodobne tehnologije, ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki vračajo družbi, in na drugi strani izkoriščevalske korporacije, ki svoj poslovni model gradijo na brezsramnem izkoriščanju tako ljudi kot okolja. Najbolj umazana industrija ima najslabše plačane delavce, ki ponekod delajo celo v suženjskih razmerah. Takega gospodarstva si ne želimo – ne v Sloveniji, ne v EU, ne kjer koli po svetu. Si pa želimo prvih, torej odgovornih podjetij in tem je treba pomagati. Zato bomo spodbujali sodobno tehnološko napredno in družbeno ter okoljsko odgovorno gospodarstvo. Zeleni prehod ne pomeni zapiranja podjetij in izgube delovnih mest. Nasprotno. Ne gre za »ali-ali«, gre za »in-in«. Zgolj takšno gospodarstvo bo tudi na dolgi rok obstalo.
V zadnjem času se veliko govori o kmetijstvu v EU. Kmečki protesti so pogosto tudi proti zelenim politikam. Kako to vidite?
Kmetijska politika je neposredno povezana s tem, kakšna hrana pride na vaš in moj krožnik, zato nikakor ni stvar »samo« kmetov, ampak vseh nas. V EU vsak dan izgubimo 1000 kmetij. Gre predvsem za male kmetije, ki proizvajajo kakovostno hrano, trajnostno kmetujejo, a ne morejo konkurirati velikim kmetijsko-industrijskim obratom. Slovenske kmetije so v evropskem merilu majhne, zato jih moramo podpreti. Kmetom je treba poleg subvencij pomagati tudi na druge načine, da bo zdrava hrana po pošteni ceni postala evropska resničnost, ne zgolj predmet zelenega zavajanja, na račun katerega najbolj služijo velike trgovske verige. Zato bomo v evropskem parlamentu dosegli, da se tretjina denarja, danes namenjenega industrijskemu kmetijstvu, investira v trajnostno in ekološko usmerjeno kmetovanje.
»Najbolj umazana industrija ima najslabše plačane delavce, ki ponekod delajo celo v suženjskih razmerah. Takega gospodarstva si ne želimo – ne v Sloveniji, ne v EU, ne kjer koli po svetu.«
Kakšen vpliv bi imela vaša izvolitev na razvoj lokalnih skupnosti v Sloveniji? Ali bi na neki način zapustili Kočevje, ki vam ga je uspelo kar precej preoblikovati?
Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije. Je vstop na evropski parket, zato da bi oblikovali tako evropsko kot slovensko politiko. Prevečkrat smo prepričani, da nekdo »odide v Bruselj«, v resnici pa delo v Bruslju, Ljubljani ali Kočevju pomeni delo za iste ljudi. Za cilj sem si zadal, da bom kot evropski poslanec tesno sodeloval z župani, iskal vse vire pomoči za izvedbo projektov in predstavljal do zdaj neobstoječo povezavo med lokalnimi skupnostmi in institucijami EU.
»Kmetom je treba poleg subvencij pomagati tudi na druge načine, da bo zdrava hrana po pošteni ceni postala evropska resničnost.«
Kakšen je vaš pogled na prihodnost EU?
Potrebujemo bolj povezano in močnejšo EU, ki bo dala prednost skupnim interesom pred interesi posameznih držav. Ta skupnost mora vsem omogočati enake možnosti in svoje državljane varovati pred vsako obliko diskriminacije ali celo nasilja.
Predvsem pa bi si želel, da bi si EU bolj prizadevala za mir. Vojna je poraz človeštva in moramo biti sposobni reševati spore na miren način. Potrebujemo velike premike na področju varnosti in politike miru. Mislim, da je tukaj evropska politika popolnoma zatajila, kar se kaže tako na primeru Ukrajine kot morije v Gazi. Še več, s svojim neodgovornim ravnanjem smo vzpostavili neenakopravno obravnavanje človeškega življenja in podrli temeljne vrednote, ki Evropo definirajo – demokracija, vladavina prava in človekove pravice. Te vojne bodo pustile posledice več generacijam – za katere pa brez dvoma trenutni odločevalci ne bodo prevzeli odgovornosti.
Naročnik oglasne vsebine je Vesna - zelena stranka
