Nekdanji veleposlanik na Japonskem zavrača vse obtožbe o zlorabi položaja

Ljubljana − Miran Čupkovič Skender, bivši japonski veleposlanik, ki se na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarja zaradi obtožb zlorabe položaja, je v svojem zagovoru opozoril na širši kontekst zgodbe: kot nekarierni diplomat je zasedel mesto kariernemu diplomatu, ki je bil prepričan, da bo imenovan za veleposlanika na Japonskem.


»Nikogar ni zanimalo uspešno opravljeno delo in uspešno zastopanje države, ki me je na to mesto postavila,« je v svojem uro in pol dolgem zagovoru opozoril Miran Čupkovič Skender, prvi slovenski veleposlanik, ki je znal japonsko in ki je v času pred nastopom veleposlaniške funkcije več desetletij deloval na slovensko-japonskem gospodarskem področju.

Na Japonsko je odšel po zelo kratkem usposabljanju, kjer je na veleposlaništvu ugotovil vrsto nepravilnosti in nanje opozoril: od tega, da so imeli v veleposlaništvu na črno zaposleno Filipinko, do pogodb z domačini, ki so bile v neskladju z japonsko zakonodajo, do kadrovskih problemov in težav zaradi obnove uničenega stanovanja, ki ga je zapustil eden od zaposlenih veleposlaništva.

»Absurdno je, da se meni očita porabo sredstev, ki sem jih ves čas maksimalno varčno uporabljal,« je razložil nekdanji veleposlanik, ki je kljub pomembnim projektom – v njegovem času je Slovenija predsedovala EU, na Japonskem pa je bil tudi vrh EU-Japonska – v štirih letih za namestitev veleposlaništva porabil za 30 odstotkov manj denarja, kot je dovoljeval limit.

Prvi očitek iz obtožnice, da je samovoljno, iz denarja veleposlaništva, kupil štiri letalske vozovnice za ženo Mojco - ki ni odšla z njim na Japonsko -, in naredil škodo v višini 6500 evrov, je ovrgel: »Z generalnim sekretarjem sem bil dogovorjen, da se moji ženi izda diplomatski potni list ter da ji kot ostalim družinskim članom v času štiriletnega mandata pripadajo štiri letalske karte, da bi lahko sodelovala in me spremljala pri diplomatskih aktivnostih.« Če pa ji karte niso pripadale, je opozoril, bi ga morala finančna služba ministrstva že ob prvem spornem nakupu na to opozoriti in zahtevati vrnitev sredstev.

Podobno velja za drugo obtožbo, za najem garaže v Tokiju, mestu, kjer za to veljajo posebna, točno določena pravila in s tem povezani visoki stroški. Ker pred veleposlaništvom v začetku ni bilo prostora za veleposlanikov avtomobil, se je s sorodnico dogovoril, da lahko ceneje parkira v njihovi parkirni hiši, strošek – skupno gre za 1900 evrov - pa so pokrili iz sredstev veleposlaništva. Referentka v finančni službi ministrstva v tem ni videla težav.

Nerazumljivo pa je tudi, da ga obtožujejo za visoke stroške pri depozitu za stanovanje in obnovi stanovanja v veleposlaništvu, ki so ga poškodovali prejšnji stanovalci. »Gašparič, ki je po lastnem priznanju poškodoval stanovanje, v katerem je bival, za to ni odgovarjal, pač pa jaz, ki sem poskrbel, da so bile poškodbe odpravljene in stanovanje vrnjeno lastniku,« je odgovoril Čupkovič Skender na obtožbo, da je za to porabil preveč denarja oziroma 10.000 evrov.

Za polovico manjša pa je naslednja točka obtožnice, saj naj bi v neki tokijski restavraciji, kjer je slovensko veleposlaništvo organiziralo različne dogodke, porabil 5400 evrov za reprezentanco. Račun ni problematičen, je razložil Čupkovič Skender, saj so bila sredstva pravilno in namensko porabljena.

Za letalsko karto, ki mu jo očitajo, da je bila kupljena na stroške ministrstva za zunanje zadeve – ko se je vračal z odprtja črpalne elektrarne Avče na Soči, ki je bila do takrat največji japonski projekt v Sloveniji in kamor je odšel v lastni režiji –, pa je bil takoj, ko so ugotovili napako, pripravljen povrniti nastali strošek. Podobno velja za naslednjo obtožbo, dva računa v skupni vrednosti 60 evrov, ki ju je po pomoti plačal s službeno kartico, je razložil Čupkovič Skender: »Oba računa sem takoj, ko sem bil nanju opozorjen, tudi plačal. In sicer pred šestimi leti.«

Med mandatom je reševal tudi težave z lokalnimi delavci, državljani Japonske, ki so imeli pogodbe, ki so bile v neskladju z japonsko delovno zakonodajo. »Sodni spor zaradi nezakonitih pogodb bi lahko ministrstvu za notranje zadeve povzročil veliko škodo,« je dejal Čupkovič Skender, ki je prepričan, da je nerazumljiv očitek iz obtožnice, da je brez soglasja ministrstva zaposlenim plačeval nadure v skupni višini 6500 evrov. Nadure so pogodbena oziroma zakonska obveznost, ki se je na Japonskem ne krši. Dodal je še: »Finančna služba ministrstva je vsak mesec redno dobivala poročila in sicer elektronsko ter po pošti originalne račune. V primeru, da je bilo kaj narobe, so nas obvestili, zahtevali popravek, pojasnilo in to smo naredili.«