Afera NPU: Lah po pravico na ustavno in upravno sodišče

Ustavna pritožba: obramba kritična, ker so Damjanu Lahu na ponovljenem sojenju dodelili drugo sodnico.

Objavljeno
18. oktober 2015 20.39
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana – Medtem ko na tukajšnjem okrajnem sodišču teče ponovno sojenje zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali pravic proti Damjanu Lahu, se bodo z njim ukvarjali še upravni in ustavni sodniki.

A ti se ne bodo poglabljali v tako imenovano afero NPU, ampak s tožbo in pritožbo zaradi domnevnih kršitev dodelitve sodnika.

Ko je na višjem sodišču padla oprostilna sodba prvostopenjskega sodišča, s katero je bil nekdanji generalni sekretar na notranjem ministrstvu Damjan Lah oproščen očitkov tožilstva, da je pri najemu prostorov za novi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nezakonito favoriziral ponudnika Ram Invest, ponovljeno sojenje na ljubljanskem okrajnem sodišču poteka pred novo sodnico. In prav v tem zagovornik Mitja Pavčič in obdolženi Lah vidita kršitev, zaradi katere močno dvomita o objektivnosti sojenja.

Višje sodišče v razveljavljeni sodbi namreč ni navedlo, da mora ponovljeno sojenje potekati pred novo sodnico, a je Lah pred začetkom ponovljenega sojenja vpogledal v sodni spis in opazil, da kazenskega postopka zaradi druge obsežne zadeve ne bo vodila sodnica Tanja Lombar Jenko, temveč so kazenski spis predodelili sodnici Vesni Drvarič. Odvetnik Pavčič je sodiščema predlagal še, da izdata začasno odredbo oziroma začasno izvrševanje sklepa predsednice okrajnega sodišča.

V ustavni pritožbi Damjana Laha je poleg predloga, naj pritožbo obravnavajo in naj se sklep, s katero je predsednica okrajnega sodišča zavrgla zahtevo za izločitev sodnice, odpravi ali razveljavi, še predlog, naj ustavni sodniki zadevo obravnavajo absolutno prednostno.

Pred začetkom ponovljenega sojenja Lahu je vodja kazenskega oddelka okrajnega sodišča odredila, da je zaradi obsežnejše kazenske zadeve sodnice Lombar Jenkove [kazalo je, da bo primer Patria prevzela, a je sklenila, da je postopek zastaral, op. p.] primer po vrstnem redu predodeljen sodnici Vesni Drvarič. Zagovornik Mitja Pavčič in obdolženi, prepričana, da se s to potezo ustvarja videz pristranskega ravnanja sodišča v škodo obdolženca, sta zahtevala izločitev sodnice Drvaričeve, ki pa jo je predsednica okrajnega sodišča zavrgla.

Lah je pred dnevi na upravno sodišče poslal tožbo in predlog za začasno odredbo, na ustavno sodišče pa še pritožbo in predlog za začasno izvrševanje sklepa predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani.

V ustavni pritožbi piše, da je vodja kazenskega oddelka v odredbi, s katero je spis romal k novi sodnici, omenila samo »reševanje obsežnejše kazenske zadeve«, kar, tako Pavčič, ni pravni standard oziroma pojem. V odredbi ni konkretizirano, ali je zato sodnica tako preobremenjena, da ne bi mogla pravočasno reševati zadev, pravi Pavšič: »V odredbi je izrecno navedena samo obdolženčeva zadeva, kar pomeni, da je resnično podan videz pristranskosti, saj je očitno, da je sodišče samo zaradi njega njegovo zadevo predodelilo drugi sodnici. Zato je podana okoliščina, ki kaže na pristranskost sodnice in predsednice sodišča. To pomeni, da je bila kršena pravica obdolženca, da mu sodi naravni sodnik v tej kazenski zadevi. Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč odločilo, da se naravni sodnici za to kazensko zadevo kazenski spis odvzame in se dodeli drugi sodnici,« je med drugim argumentiral, zakaj so njegovemu klientu kršene ustavne pravice.

V upravnem sporu se je osredotočil na izpodbijano odločbo predsednice okrajnega sodišča, ki je zavrgla zahtevo za izločitev sodnice Drvaričeve. Proti tej izpodbijani odločbi Lah nima na voljo pravnega sredstva, saj je v pravnem pouku navedeno, da proti odločbi ni pritožbe niti drugega pravnega sredstva.

Pavčič v tožbi navaja, da »iz tega izhaja, da tožnik nima učinkovitega sodnega varstva pravice do naravnega sodnika«. Prav kršenje tega člena ustave pa po njegovi oceni vodi v kršenje človekovih pravic, kamor se šteje tudi nepristranskost sojenja, vključno z zagotovljenim videzom nepristranskosti. »Šele ob izpolnjenosti te, torej pravice do naravnega oziroma zakonitega sodnika, se lahko učinkovito uresniči pravica do nepristranskega sojenja.«

Ker tako imenovani aferi NPU grozi zastaranje, se Pavčič sprašuje, če ima zdaj hitrost sodišča, da primer pravočasno zaključi, prednost pred varovanjem človekovih pravic, ki jih ne zagotavlja le ustava, ampak tudi drugi mednarodni akti.

Da se sodišče zaveda, da se bliža zastaralni rok, ni nobena skrivnost, saj so prav zato obravnave razpisane po dva ali trikrat na teden.