Tiskane izdaje
Ljubljana - »Pogodbo sem leta 1976 podpisal pod prisilo totalitarnega režima, sicer bi ostal brez vsega,« je 71-letni Anton Plantarič, ki trdi, da je del avtoceste med Brezovico in Vrhniko zgrajen na njegovem zemljišču, na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnjeval, zakaj mu po njegovem pripada približno 7.368.000 evrov, kolikor terja za uporabnino.
Pred tremi leti smo pisali o sporu med upokojenim glasbenikom Antonom Plantaričem ter državo in Družbo za avtoceste v Republiki Slovenije (Dars).
Potem ko je enkrat že izgubil tožbo, s katero je hotel dokazati, da je bila pogodba o prodaji zemljišč, ki jo je podpisal z nekdanjo državo, oderuška (sodišče je razsodilo, da je za zemljišče dobil plačano pošteno ceno), je vložil tožbo, s katero je zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja, kar bi pomenilo odstranitev dela avtoceste, in plačilo uporabnine.
Odvetnik Iztok Drozdek, ki je takrat zastopal Plantariča, je povedal, da je okviren znesek, ki ga zahteva, 21 milijonov evrov. Tudi če bi mu sodišče ugodilo, vrnitev v prejšnje stanje sicer najverjetneje ne bi prišla v poštev, saj bi bila odstranitev avtoceste povezana s prevelikimi stroški, prav tako ne gre pozabiti, da gre za javno korist.
Država ni poskrbela
za vpis v zemljiško knjigo
Za več parcel (gre za dober hektar zemlje) je leta 1976, ko je država kupovala zemljišča za gradnjo avtoceste, dobil 134.226 takratnih dinarjev, a država ni poskrbela za vpis v zemljiško knjigo, je za Delo pred tremi leti povedal Drozdek.
Zato je v njej kot lastnik parcel, na katerih je zgrajena avtocesta Brezovica-Vrhnika, še vedno vpisan Plantarič. Na njegovo tožbo je država reagirala z vložitvijo nasprotne tožbo.
Drozdek je takrat pojasnil, da je pogodba iz leta 1976 nična, saj da ne izpolnjuje vseh zakonitih pogojev za zemljiškoknjižno realizacijo, zato je Plantarič upravičen do odškodnine - država je bila namreč malomarna, saj ni poskrbela za svoje pravice oziroma za vpis v zemljiško knjigo.
Za nekaj časa - Plantarič je pojasnil, da dve leti - je bilo v zemljiški knjigi na spornih parcelah sicer vknjiženo javno dobro v lasti države, po ugovoru pa je bil vpis črtan in kot edini lastnik je vpisan Plantarič.
Kot je takrat pojasnil odvetnik, je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti leta 2002 razveljavilo 85. člen zakona o javnih cestah in 137. člen zakona o zemljiški knjigi, ki sta predvidevala avtomatizirano vknjižbo v korist države, če po nekem zemljišču teče javna cesta.
A Plantarič, ki je bil na sodišču zaslišan danes, je povedal, da kupnine sploh ni dobil oziroma se tega ne spominja, zato je prepričan, da mu zemlja pripada do zadnjega metra. »Zagrozili so mi tudi, da bom ob službo, če ne podpišem,« je povedal o okoliščinah podpisa sporne pogodbe.
»O tem ne morem preveč govoriti, ker totalitarnih časov Slovenija še danes ni obsodila,« je še dejal na sodišču. Zdaj terja dobrih sedem milijonov evrov za uporabnino.
Leta 1991, je povedala njegova zdajšnja pooblaščenka Aleksandra Jeraj iz Odvetniške družbe Grobelnik in partnerji, je država napako sicer hotela popraviti z aneksom k pogodbi, v kateri je bilo zapisano, da je prejel kupnino, a aneksa ni hotel podpisati.
Okrožni sodnici Martini Zidar je Plantarič med drugim povedal, da podpisa na pogodbi nikoli ni overil, s čimer je dal vedeti, da se z njo ne strinja.
Pooblaščenka Darsa je na sodišču med drugim povedala, da je Plantarič v sodnem postopku, ki ga je že izgubil in je pravnomočen, povedal, da je prejel denar. Slišati pa je bilo tudi, da čeprav kupnine ne bi prejel, so vsi zastaralni roki že potekli.
Sodnica je slišala dovolj, da o zadevi razsodi, stranke pa bodo o izidu sodnega spora obveščene po pošti.
