Balkanski bojevnik: tožilstvo predlaga razveljavitev sodbe

Ljubljana - Na ljubljanskem višjem sodišču še vedno poteka pritožbena seja senata, ki obravnava zadevo Balkanski bojevnik. Po poročilu sodnice poročevalke so se zvrstili zagovorniki na prvi stopnji obsojenih in tožilstvo, ki predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe. Besedo imajo še odvetniki 13 oproščenih, saj tožilstvo izpodbija celo sodbo, torej tudi njihovo oprostitev.

Ker zagovornika Anesa Selmana, ki je bil na prvi stopnji obsojen na deset let zapora, odvetnika Dejana Markovića na sodišče danes ni, so besedo doslej imeli le zagovorniki treh preostalih obsojenih. Selman bi sicer moral dva dneva po lanski sodbi v pripor, a je na begu in ga iščejo z mednarodno Interpolovo tiralico.

Preostali trije zagovorniki, Irena Ferme, ki zagovarja Dejana Zupana, Roman Završek, ki zastopa Marka Bubliča, in Žiga Klun, ki brani Sandro Udrih, so v svojih povzetkih pritožb pod vprašaj postavili verodostojnost dokazov iz Italije. Četverica je bila namreč obsojena na podlagi teh dokazov, saj naj bi delovali v Italiji, ostale pa so obremenjevali srbski in slovenski dokazi, ki so bili izločeni.

Po Završkovem mnenju za nobenega od avdio, video ali foto dokazov, ki so ga pridobili italijanski organi, ni podatka, kako so ti dokazi nastali oziroma kako so do njih prišli.

Fermetova pa je opozorila na problem t. i. ambientalnih prisluhov, ko se glas iz teh prisluhov nato pripisuje obtoženim. Kot je povedala, praksa kaže, da so se izvedenci pri glasovnem prepoznavanju tudi motili, nedolžni ljudje so bili pravnomočno obsojeni, dokazi, ki so dokazali njihovo nedolžnost, pa so se pojavili kasneje. Zato je Fermetova, tako kot ostali zagovorniki obsojenih, predlagala Zupanovo oprostitev, saj da njegova identiteta v italijanskih dokazih ni potrjena.

Tožilstvo pa višjemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno prvostopenjsko sojenje s spremenjenim senatom.

Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je predstavil še argumente, zakaj bi moralo sodišče upoštevati srbske dokaze, ki jih je prvostopenjsko sodišče izločilo, na tej podlagi pa kot »sadeže zastrupljenega drevesa« tudi slovenske. Srbski dokazi so bili izločeni zaradi načina njihovega pridobivanja, ker je pri tem sodelovala tudi srbska varnostna agencija, kar naj ne bi zagotavljalo zadostne mere zagotavljanja človekovih pravic.

A Furlan je prepričan, da iz tujih dokazov ne izhaja kršitev človekovih pravic in da je v Srbiji pravica do poštenega sojenja zagotovljena. Dodal je, da je Srbija članica Sveta Evrope in podpisnica mednarodnih konvencij za spoštovanje človekovih pravic.

Seja se nadaljuje z odgovori zagovornikov oproščenih na pritožbo tožilstva, piše STA.