Begunska kriza nova priložnost za spletne prevarante

Prodajalki avtomobila se je oglasila »sirska državljanka«, ki je hotela izvesti kar dve prevari naenkrat.

Objavljeno
27. oktober 2015 20.35
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – Dokaz, da so goljufi prilagodljivi in poskušajo v svoj prid izkoristiti vse, kar se izkoristiti da, je zadnji poskus spletne prevare, na katero so opozorili pri nacionalnem odzivnem centru SI-CERT, kjer v sklopu programa Varni na internetu opozarjajo na previdnost na spletu. Tokrat so goljufi poskušali izkoristiti begunsko krizo.

Kot so sporočili, je z uporabnico portala Avto.net navezala stik ženska, ki se je predstavila kot državljanka Sirije. Zatrdila je, da bi kupila avto, pri čemer bi nakazala dodatno vsoto za prevoz vozila, z uporabničino pomočjo pa bi tudi rada s kriznega območja prenesla družinsko bogastvo. Kot še pravijo, goljufi svojo prošnjo podkrepijo z žalostnimi zgodbami in ponarejenim potnim listom.

»V tem primeru poskušajo z eno potezo izpeljati dvojno goljufijo, in sicer nigerijsko prevaro in prevaro pri prodaji prek spletnega oglasnika,« opozarjajo na centru SI-CERT. Pri nigerijski prevari je po scenariju, ki je vsakokrat drugačen – goljuf je zadel na loteriji ali podedoval veliko vsoto, v tem primeru pa bi rad pobegnil iz Sirije z družinskim denarjem, ki vam ga želi nakazati – osnovni mehanizem goljufije vsakič enak: »S privlačno ponudbo goljufi začnejo komunikacijo, nato vam sporočijo, da morate zaradi tega ali onega postopka najprej poravnati minimalno vsoto.« Potem poskušajo iztržiti čim več. Kmalu vas namreč pozovejo, da poravnavate stroške odprtja novega računa, največkrat po sistemu Western Union. Sledijo vedno novi izgovori, od tega, da je treba plačati davek, stroške vodenja računa, odvetniške stroške in podobno. Ko prenehate plačevati in zahtevate obljubljeno, je njihovo delo končano in stike takoj prekinejo. Goljufijo lahko sicer prijavite na policiji, še pravijo na centru SI-CERT, vendar možnosti za vrnitev denarja tako rekoč ni, saj so goljufi v državah, kjer ne moremo računati na uspešen pregon takih kaznivih dejanj.

Ključno tveganje prodajalcev po spletu je, da pošljejo izdelek, denarja pa ne prejmejo. »Kmalu po oddaji oglasa se na prodajalca obrne kupec iz tujine, tipično iz Velike Britanije, ki kupuje za sina, ki je šel študirat, na počitnice ali na prostovoljno delo v Nigerijo,« pojasnjujejo pri centru SI-CERT. Pozoren prodajalec bo sicer hitro ugotovil, da je nekaj sumljivega na tem, da se kupec sploh ne pogaja o ceni, pripravljen je celo plačati več, kot zahteva, povrhu mu ni odveč poravnati poštnih stroškov v Afriko, pri čemer lahko ti dosežejo velik del cene izdelka. »To je tipičen poskus goljufije. Začetno navdušenje, kako dobro in hitro smo zadevo prodali, se kaj kmalu poleže, ko ugotovimo, da smo paket poslali, denarja pa ni od nikoder,« še opozarjajo.