Bivši Tamov stečajnik izpodbija še drugo sodbo

Mirko Žagar, obsojen na tri leta zapora, je posojal denar iz stečajne mase.

Tue, 19.01.2016, 15:51; spremenjen: 08:00

Maribor − Bivši stečajni upravitelj propadlega industrijskega giganta Tam Mirko Žagar znova izpodbija nepravnomočno sodbo, s katero ga je sodišče prve stopnje na hladno poslalo za tri leta. V sodnih mlinih se je znašel zaradi posojanja denarja iz stečajne mase.

Zgodba, zaradi katere Mirko Žagar sedi na zatožni klopi, ima zelo dolgo brado. Tožilstvo mu je naprtilo, da je med letoma 1996 in 2003 kot stečajni upravitelj Tama podjetju Pompe posodil dobrih devet milijonov evrov, hkrati pa prek družinskega podjetja Mitrej izdajal račune za svetovanje, elaborate, vodenje računovodstva in podobno. Na ta način je družba Pompe Mitreju, ki ga je Žagar leta 1998 podaril hčerkama, domnevno v zameno za posojila izplačala 584.000 evrov.

Prvi sodni proces se je začel septembra 2009 in se je vlekel tako rekoč do božiča 2011. Sodišče je Žagarja obsodilo na tri leta in pol zapora, njegovi hčerki Jasni Žagar je izreklo eno leto pogojne kazni, Dušana Pompeta je oprostilo, družbi Mitrej je odvzelo protipravno premoženjsko korist in Žagarju naložilo, naj oškodovanim Tamovim družbam vrne 2.692.906 evrov. Približno leto kasneje je takšno odločitev potrdilo še višje sodišče.

Žagar je odšel na prestajanje zaporne kazni, njegov zagovornik Stanislav Klemenčič pa je nadaljeval pravno bitko. Na koncu je ustavno sodišče sodbo razveljavilo iz razloga, ker je kaznivo dejanje naznanilo mariborsko okrožno sodišče, kjer so Žagarju kasneje tudi sodili.

Ustavno sodišče našlo kršitve

Predsednik stečajnega senata Tama je bil takrat že upokojeni gospodarski sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru Karel Ferenčak in odvetnik Klemenčič je na to dejstvo opozoril že takoj na začetku prvega procesa. A pritrdilo mu je šele ustavno sodišče, ki je odločilo, da je tako višje kot vrhovno sodišče kršilo pravico pritožnika. Vsak ima namreč pravico, da o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, se je glasilo pojasnilo ustavnih sodnikov.

Žagarja so po dveh tretjinah kazni izpustili iz zapora, primer pa je prevzelo Okrožno sodišče v Murski Soboti. To je lani septembra ekspresno odločilo, da je Žagar zlorabil uradni položaj, in mu izreklo tri leta zapora. Znova je sledila pritožba obrambe, ki jo je tričlanski senat mariborskega višjega sodišča obravnaval na javni seji, medtem ko bo odločitev sporočil pisno. A tudi če bo kazen potrdil, je vprašanje, ali bo moral Žagar znova za zapahe. Približno dve tretjini kazni je že odsedel, kar pomeni, da bi lahko zaprosil za pogojni izpust.

Obtoženi v vsem vidi politično ozadje

Žagar sicer ves čas postopka krivdo zavrača, zanj je vse skupaj plod političnih pritiskov. Dejal je, da mu ni bilo omogočeno rešiti denarja, v nekatere njegove stečajne postopke so se vmešavali politiki, vendar njihova volja ni bila zmeraj v skladu z zakonom.

Očitke tožilstva o izdajanju fiktivnih računov je označil za ponižujoče, obtožbo pa za konstrukt: »Resnično je le, da sem plasiral denar. Dokler se država ni vtaknila v družbo Pompe, je bila to ena boljših družb.«

Poudaril je, da je poskušal ravnati kot dober gospodar, denar je posojal, ker ga je hotel oplemenititi. Po njegovih besedah je družba Pompe takrat veljala za zanesljivo, njena obrestna mera je znašala štiri odstotke, od tega pa so imeli zaradi višjega poplačila korist upniki.

Prijavi sovražni govor