Boštjan Turk obsojen za razžalitev Jožeta Pirjevca

Visokošolskega učitelja in kolumnista Boštjana M. Turka je sodišče obsodilo na dva meseca, pogojno na dve leti.

Objavljeno
04. september 2014 17.42
Na sliki Jože Pirjevec. Predstavitev kandidatov stranke Solidarnost za volitve v Evropski parlament v Ljubljani, 9. aprila 2014
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – Na dva meseca zapora, pogojno na dve leti je sodišče obsodilo profesorja in kolumnista Boštjana M. Turka. Zaradi navedb v članku Referenti in renegati ga je zasebno tožil Jože Pirjevec. Obramba je zoper sodbo napovedala pritožbo.

»Nikakor nisem nameraval žaliti Jožeta Pirjevca, kar dokazuje tudi vse moje prejšnje pisanje, posledice pa obžalujem,« je v dopolnitvi svojega zagovora povedal visokošolski učitelj in kolumnist Boštjan Marko Turk. V nadaljevanju je poudaril, da se ljubiteljsko že več let ukvarja s problematiko zamejstva in zdomstva. V spornem članku je dejal, da sploh ni šlo za diskvalifikacijo Jožeta Pirjevca. Pisal je o obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in njegovo ime je pač prišlo na dan. Dodal je še, da se je načrtno izognil temu, da bi napisal oceno Prijevčeve knjige Tito in tovariši. »Recenzija knjig je znanstveno delo, članek v dnevnem tisku pa ne,« je dejal. Posebej je poudaril, da je naslov njegovega članaka Referenti in renegati, torej v množini, in ne ednini, na kar se v tožbi sklicuje zasebno tožilec Pirjevec.

Izraz renegat je za zamejske Slovence huda žalitev

Sodišče je zavrnilo predlog Turkovega zagovornika, odvetnika Radovana Cerjaka, za zaslišanje dveh pravnikov iz Trsta in Gorice in končalo glavno obravnavo. Pooblaščenec Jožeta Pirjevca, odvetnik David Sluga, je v sklepni besedi med drugim dejal, da Turkovo pisanje brez dvoma vsebuje žaljive in zaničevalne elemente. Predvsem je problematična primerjava s fašistično raznarodovalno politiko, saj je splošno znano, da fašisti niso le poitalijančevali Slovencev, ampak so jih tudi fizično iztrebljali, zato je kakršnokoli poimenovanje primorskih Slovencev za renegate najmanj nespodobno pa tudi protipravno. Dodal je še, da je Turk univerzitetni profesor, njegove besede imajo težo, sam pa se zelo dobro zaveda njihovega pomena.

Poleg tega jih je načrtno usmeril v razvrednotenje in zaničevanje Jožeta Pirjevca. Njegovo pisanje nikakor ni bilo v interesu javnosti, ampak je bil napisan z namenom medijskega umora zasebnega tožilca. Sodišču je predlagal, naj Turku izreče pogojno sodbo. »Turk me je v članku obtožil, da sem svoje slovensko ime sam spremenil v italijanskega, ker mi je pač tako ustrezalo, da sem nekako žongliral z njim, česar pa seveda nisem storil,« je svoje povedal še Pirjevec in dodal, da je celotno svoje odraslo in poklicno življenje preživel kot Jože Pirjevec.

»Pirjevec je svoje ime poslovenil šele leta 2002«

Zagovornik Boštjana M. Turka, odvetnik Radovan Cerjak, pa je med drugim povedal, da se je zasebni tožnik pod fašistično vladavino rodil kot Giuseppe Pierazzi, leta 1947 pa je že živel kot deček z imenom Josip Pirjevec. Ko se je njegova družina prav leta 1947 iz Jugoslavije preselila v Trst, pa je Pirjevec znova postal Pierazza. »Dejstvo je, da takrat njegovo ime ni bilo nasilno poitalijančeno, ampak je to storil sam oziroma njegovi starši, in dejstvo je, da je zasebni tožnik svoje italijansko ime v slovenskega spremenil šele 27. novembra 2002, pri svojih 62. letih. Za svojo stranko je sodišču predlagal izrek oprostilne sodbe.

Sporen članek z naslovom Referenti in renegati

Za zgodovinarja Jožeta Pirjevca je bila sporna kolumna z naslovom Referenti in renegati, ki je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011. Boštjan M. Turk je v članku med drugim zatrdil, da je Jože Pirjevec v svoji knjigi Tito in tovariši zapisal tudi: »Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje.« Turk je ob tem v svojem članku napisal, da je »Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse druge v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil pravilnost fašistične raznarodovalne politike.«