Tiskane izdaje
Sodnica je v celoti zavrnila tožbeni zahtevek proti UKC Ljubljana, med drugim zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, so nam potrdili v kliničnem centru in dodali, da sodba še ni pravnomočna. Podrobnosti iz sodbe nam še niso znane, je pa sodnica, kot je napovedala na obravnavi, najprej odločala o tem, ali je osrednja slovenska bolnišnica sploh pravi naslov za tožbo. UKC Ljubljana je na prejšnji obravnavi v spis prek svoje pooblaščenke vložil sodbo, ki se prav tako nanaša na ljubljanski heliport in v kateri so razsodili v prid bolnišnice, saj ta ni upravljavka pristajališča.
Temu nasprotujejo pooblaščenci, saj so prepričani, da je UKC Ljubljana nesporni upravljavec heliporta in da ima vpliv na njegovo delovanje in obratovanje ter na to, na kakšni višini in koridorju lahko helikopterji letijo. Pri tem izpostavljajo javno dostopni dokument o delovanju vzletno-pristajalne helikopterske steze na vrhu ljubljanske urgence, ki pravi, da koridorji potekajo v oddaljenosti 600 metrov od heliporta na nadmorski višini 390 metrov in se spuščajo na višino heliporta, ki je 318 metrov.
»To pomeni, da letijo manj kot sto metrov nad tlemi,« so prepričani tožniki in še, da je v tem primeru UKC Ljubljana dejansko upravljavec heliporta, tako kot je to za svoj heliport Splošna bolnišnica Jesenice.
Tam so predpisali značilne postopke in pogoje za varno vzletanje in pristajanje helikopterjev ter zapisali splošna pravila, tudi o postopkih za zmanjšanje hrupa. Na spletni strani jeseniške bolnišnice tako najdemo dokument, v katerem v zvezi s hrupom piše, naj se piloti izogibajo letenju nad gosto naseljenimi stanovanjskimi objekti na višini približno 300 metrov, kolikor je to mogoče, in pri tem upoštevajo preostali promet in vremenske razmere ter naj čim dlje vzdržujejo čim večjo (praktično) višino v prihodu. »Po odletu naj se čim hitreje vzpenjajo na najvišjo (praktično) višino,« še piše v dokumentu. No, po mnenju družine Jaklič takšnih postopkov tožena stranka ni predvidela oziroma predpisala.
Rekord devetih priletov v enem dnevu
Tako tožena kot tožeča stranka tožbe niti po zadnji obravnavi nista hoteli komentirati. Izvedeli pa smo, da družina zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, za pretrpljene duševne bolečine in tudi zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Njihova hiša stoji vsega skupaj 80 metrov zračne razdalje od heliporta, ki ga v UKC Ljubljana uporabljajo vse od 6. februarja 2013. Na drugi strani UKC Ljubljana trdi, da v tem primeru sploh ni pravi naslov za tožbo oziroma da bi morali svoj tožbeni zahtevek nasloviti na državo, saj naj bi ona skrbela za helikopterske polete. Skratka, da za morebitno škodo niso odgovorni.
Iz UKC Ljubljana pojasnjujejo, da so v preteklosti podobne tožbe že imeli.
»Konkretne tožbe nočemo komentirati,« so bili ob tem jasni, pri čemer so v nadaljevanju spomnili, da njihov heliport predstavlja pridobitev tako za osrednjo slovensko bolnišnico kot tudi celotno državo, pomemben pa je še za povezavo čez meje, saj omogoča optimalno povezavo do UKC Ljubljana za vse urgentne primere helikopterskih prevozov. »Le tako lahko omogočamo kar se da najhitrejši prevoz in hitro obravnavo bolnikov, ki so življenjsko ogroženi, in tako rešujemo življenja,« so še zapisali. V odgovoru so priložili tudi nekaj statističnih podatkov. Leta 2015 so tako obravnavali 490 helikopterskih operacij (to pomeni tako pristanek kot vzlet), od tega 483 na domačem heliportu UKC Ljubljana, sedem pa v vojašnici v Mostah. »To pomeni v povprečju 1,3 helikopterske operacije na dan. Rekord je bil postavljen, ko je bilo devet priletov v enem dnevu. Skupno število lanskih helikopterskih operacij (UKC in Moste) znaša 450,« so še zapisali na UKC Ljubljana.
