Brez oklevanja skočila v morje in mu rešila življenje

Pred novoletnimi prazniki so trije Izolani rešili življenje 59-letniku, ki je, kot kaže, preveč veseljačil in padel v morje.

Objavljeno
03. januar 2014 18.37
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Izola – Tik pred novoletnimi prazniki so trije Izolani rešili življenje 59-letnemu someščanu, ki je, kot kaže, preveč veseljačil in zaradi tega nesrečno padel v morje. Če ne bi bilo 34-letne Suzane Mezgec in 59-letnega Bogdana Mihaliča, bi se veseljak tistega dne zadnjič veselil. Izola pa je dobila tri nove junake.

Zvečer, 27. decembra, je bilo na Sončnem nabrežju kar precej ljudi. Med njimi tudi Bogdan Mihalič, ki je videl, kako je 59-letni Izolan (pravijo mu Bajo) vstal s klopi, se hitro napotil proti pomolu, se zaletel v železna vrata, od koder ga je odbilo in potem padel z nabrežja v morje.

Še sreča, da ima ključ od pomola

»Še sreča, da imam ključ od vratic za pomol. Tako sem lahko prišel do najbližjega čolna, in prijel utapljajočega za bundo, ki pa se mu je slekla in ga nisem mogel povleči na čoln. V tistem je v morje skočila Suzana Mezgec, edina, ki si je upala storiti to,« je povedal Bogdan Mihalič.

Suzana Mezgec nam je povedala, da je slišala pljusk, in ko je prišla na rob obale, je zagledala utapljajočega povsem negibnega, na trebuhu in z glavo pod vodo: »Hitro sem slekla jopico in superge, odložila mobitel, rekla psičku Luksu, naj me počaka in brez pomišljanja na noge skočila v morje. Tam je tako globoko, da nisem segla do dna, zato sem lahko utapljajočega, bil je negiben, tako da sem pomislila, ali ni že mrtev, potisnila do čolna in iz morja le malo pomagala dvema moškima, da sta ga bolje poprijela in potegnila na čoln. Medtem me je nekdo za roko potegnil na pomol. Videla sem, da bljuva vodo, zato sem moškima na čolnu rekla, naj ga obrneta na bok in zakričala, naj vendar že pokličejo reševalce. Šele potem sem začutila, da me zebe in sem še pred prihodom reševalcev odšla domov, da sem se umila in preoblekla,« je danes povedala Suzana Mezgec in dejala, da ji je nerodno, ker ji zdaj vsi čestitajo za pogum.

»Bila je edina od stotih na obali, ki si je upala brez pomišljanja skočiti v morje. Še sreča, da sem bil tam tudi jaz, ki sem imel ključ od pomola. Ne vem, kako bi ga sicer tako mokrega in težkega potegnili iz vode,« je dejal Mihalič, ki je že večkrat opozoril mestne oblasti, da morajo drugače opremiti nabrežje, saj se taki padci niso zgodili prvič. In ko ni nikogar zraven, so že bili tudi usodni. Pomoli bi morali biti dostopni, na voljo pa bi morali biti tudi rešilni jopiči, so prepričani Izolani. Bajotu so pomagali okrevati v izolski bolnišnici in za zdaj še zbira pogum, da se bo zahvalil svojim rešiteljem.