»Če bo ratalo, bo ratalo,« je bilo stališče Dela ob nakupu Večera

Večer. Soglasje ni predhodno dovoljenje, meni Peter Puhan.

Objavljeno
14. oktober 2014 20.08
LJUBLJANA, 28.05. 2009, Cankarjev dom, gledališka predstava Črni Kos in družabno srečanje. Na fotografiji sta Patricija Šašek in Peter Puhan. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – »Če bo ratalo, bo ratalo, sicer se proda. Takšno je bilo naše stališče do tega, da Delo še nima soglasja za nakup Večera,« je nekdanji predsednik uprave Dela Peter Puhan povedal na sodišču. Delo od njega in Andrijane Starine Kosem terja 11,3 milijona evrov odškodnine.

Več ur je Peter Puhan na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnjeval okoliščine 18 milijonov evrov vrednega nakupa večinskega deleža Večera, ki je bil leta 2008 po očitkih iz tožbe opravljen brez predhodnega soglasja ministrstva za kulturo, brez oprav­ljenega skrbnega pregleda, brez cenitve vrednosti delnic in brez ekonomske utemeljitve.

Kot je povedal Puhan, je skupina Pivovarne Laško oziroma Infond Holdinga že pred njegovim prihodom obvladovala skoraj 80 odstotkov lastniškega deleža Večera, 20 odstotkov je imelo v lasti Delo, ostalo pa je bilo v drugih družbah. Infond Holding je namreč kupil 80-odstotni delež, ni pa dobil soglasja od ministrstva za kulturo, zato je lastniški delež razparceliral in parkiral drugod, dokler družba v skupini ne bi dobila soglasja.

Kot je povedal, so se v skupini Pivovarne Laško odločili, da bo Delo kupilo Večer, vez med njim in pivovarji pa je bila Andrijana Starina Kosem. Puhan je na sodišču povedal, da je soglasje za nakup razumel kot nekaj, kar bodo pridobili po nakupu in ne kot predhodno dovoljenje. Tako je razumela tudi bivša uprava Danila Slivnika, ki je pred njegovim prihodom poskušala pridobiti soglasje, a brez uspeha. Zato je Puhan sprožil ustrezne postopke, medtem pa se je zgodil nakup Večera.

Puhan z ekonomskega vidika v nakupu ni videl nič spornega, saj je poslovna poteza temeljila na poslovnih sinergijah, Delo in Večer bi namreč lahko zelo dobro sodelovala. Če pa se ne bi izšlo, bi Delo lahko Večer prodalo. Menda je bilo več interesentov za nakup. Puhan je na sodišču potrdil, da se je zelo trudil, da nihče ne bi izvedel za nakup, saj bi sicer nastal medijski pomp in posel bi padel v vodo.

Zatrdil je še, da je sam tako dobro poznal poslovanje Večera, da bi vrgel denar stran, če bi naročil skrben pregled. Prepričan je tudi, da bi Delo v postopkih glede nakupa Večera lahko zmagalo, a je naslednja uprava spremenila stališče.

Delu je 79,24-odstotni delež v Večeru letos uspelo prodati za milijon evrov družbi Dober Večer.