Tiskane izdaje
Ljubljana – Včeraj je minilo tri leta od najhujše balonarske nesreče pri nas in ene najhujših nasploh. Panoramski polet nad Barjem je bil usoden za šest potnikov, več pa je bilo poškodovanih. Agencija za civilno letalstvo je po nesreči za dlje časa prepovedale komercialne polete in balone prizemljila.
Kaj vse je šlo narobe, so ugotavljale tako službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, ti so pravzaprav iskali vzroke za tragedijo, kot kriminalisti in tožilstvo, ki so se osredotočili na kazensko odgovornost. To so našli pri pilotu Miru Kolencu, vendar obtožnica za povzročitev splošne nevarnosti še ni pravnomočna. Agencija za civilno letalstvo je ta čas prevetrila varnostne standarde in močno zaostrila pogoje za komercialne polete. Kako tragedija in spremenjeni predpisi vplivajo na njihovo delo, nam je pojasnil Grega Trček iz Balonarskega centra Barje, enega od štirih operaterjev, ki imajo dovoljenje za izvajanje komercialnih poletov.
Kako ocenjujete predpise in zahteve, ki jih je agencija za civilno letalstvo sprejela po nesreči? Ali te zadovoljujejo varnostnim standardom in katere so bistvene spremembe?
Predpisi in zahteve, ki jih je sprejela agencija za civilno letalstvo so sedaj popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo za področje komercialnih poletov z baloni in so primerljivi s predpisi drugih držav, kjer je komercialno balonarstvo razvito. Seveda ti predpisi zadovoljujejo vsem varnostnim standardom in zahtevam, kar tudi pozdravljamo. Glavna razlika je v tem, da sedaj sploh imamo predpis in zahteve, katere mora nekdo izpolnjevati, če želi opravljati komercialne prevoze potnikov. V prejšnji zakonodaji je bil pogoj, da imaš dovoljenje za tako opravljanje prevozov. V zakonu je bilo zapisano, da podzakonski akt, ki opredeljuje pogoje in zahteve za komercialne prevoze z baloni sprejme minister, kar pa se do tragične nesreče ni zgodilo od leta 2001 naprej, tako da nismo imeli nobenega predpisa. Pogoj je bil še vsaj sto ur letenja z balonom. Ker pravzaprav ni bilo ne predpisov ne pogojev, je praktično vsak opravljal te prevoze, kakor se mu je zahotelo.
Zaradi tega ste lahko tudi videli toliko balonov po Sloveniji. Nekateri klubi so si na ta način financirali letenje, balonarstvo je namreč drag šport. Zelo malo pa je bilo takih, ki so dejansko od tega živeli, s tem mislim, da so bili zaposleni v teh podjetjih ali klubih. Od vsakega posameznika je bilo odvisno, ali bo sledil varnostnim standardom, ki veljajo v tej branži tudi v tujini, ali bo delal bolj po domače. Kakor vidite, se je večina držala teh v tistem času zakonsko nepisanih pravil in zato tudi nismo beležili nesreč ali večjih incidentov, razen pri enem in istem izvajalcu. Zakaj ga odgovorni organi niso ustavili navkljub vedenju, pa ne vem.
So ponudniki zdaj podvrženi strožjemu nadzoru in, predvsem, ali so ti učinkoviti?
Sedaj imamo operaterji z dovoljenji redne kontrole, kako izvajamo polete in če je vse v skladu s predpisi in standardi. Kako se vrši nadzor nad ostalimi klubi, ki nimajo teh dovoljenj, žal ne vem. Menim pa, da so nadzori nad operaterji, ki imamo dovoljenje, kar učinkoviti. Se pa na spletu še vedno pojavljajo ponudniki, ki nimajo dovoljenj za opravljanje te dejavnosti in ne vem, ali je v tem primeru za njihovo sankcioniranje pristojna agencija za civilno letalstvo ali tržna inšpekcija. Mislim, da so ti ponudniki lahko potencialno nevarni. Agencija namreč nima nadzora nad njihovo dejavnostjo. Oglašujejo se lahko, vendar ob obisku inšpekcije trdijo, da dejavnosti ne opravljajo. To mi »diši« vsaj na zavajanje potrošnikov.
Na seznamu imetnikov dovoljenj za izvajanje zračnega prevoza z baloni ste zdaj le štirje ponudniki. Kako to ocenjujete, ali je to zaradi manj strank, ali je bilo na trgu prej veliko podjetij, ki dejansko ne bi melo opravljati poletov (glede na sedanje predpise), podjetij, ki ne morejo zadostiti predpisom?
Kot sem že omenil, si je večina klubov na ta način financirala letenje z baloni. Pridobitev dovoljenja sedaj pomeni znaten strošek, ki ga lahko pokrije samo redno delo in ne le občasno, zato se marsikateri klub ni odločil, da si pridobi dovoljenje, ker verjetno ne bi toliko leteli, da bi si lahko pokrili te dodatne stroške.
Kako močno je nesreča vplivala na število strank? Se stanje izboljšuje? Kot sem zasledil vaše izjave, je stanje težko, bistveno višje pa so tudi cene.
Nesreča in dolgotrajen postopek pridobivanja dovoljenja je zelo negativno vplivala na naše poslovanje. Praktično nismo mogli normalno opravljati našega dela približno dve leti. Iskali smo druge zaposlitve in vlagali lastne prihranke v podjetje oziroma klube, da smo sploh lahko plačali in pridobili dovoljenja, ker si pač ne znamo predstavljati življenja brez letenja z baloni. Verjamemo v to, da se bo situacija tudi tukaj finančno uredila. Vsi, ki imamo sedaj dovoljenja, smo piloti balonov s stažem letenja več kot 20 let. Cene poletov so se dvignile zaradi vse večjih stroškov, ki so posledica dodatnih zahtev in pogojev. Ne bi pa mogli reči, da so bistveno višje, kot smo jih imeli pred nesrečo. Dampinške cene oziroma zelo nizke cene je imel izvajalec, ki je imel nesrečo na Barju in ki je prodajal polete prek Merkurja, Mercatorja, Petrola in tako naprej.
Stranke so zdaj menda po večini le tujci ...
Domači trg je sedaj praktično mrtev in kar letimo, letimo predvsem za tuje goste, vendar se stanje izboljšuje. Upamo, da se bo tudi situacija na domačem trgu popravila in da bodo ljudje končno izvedeli, da vzrok nesreče ni bilo slabo vreme, ampak letenje v neprimernem, slabem vremenu za varen polet z balonom. Vsak pilot mora – in to ga v letalski šoli naučijo – pred poletom oceniti, ali je vreme primeno za varno letenje z balonom ali ne, glede na njegovo znanje letenja.
Če je ta ocena napačna, se zgodi to, kar se je. O kvaliteti slovenskega balonarstva se lahko prepričate tudi s tem, da je slovenski balonar Vito Rome na nedavnem 19. evropskem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni dosegel 3. mesto v izredno močni konkurenci 96 pilotov iz Anglije, Nemčije, Francije in podobnih balonarsko zelo razvitih dežel in ni pošteno, da en tak dogodek, kjer se je kršilo vse, kar se je lahko, očrni vso srenjo.
