Tiskane izdaje
Rigelnik je s tožbo od Černača poleg 2100 evrov odškodnine terjal preklic izjave, objavo opravičila in sodbe zaradi besed, ki jih je Černač izrekel kot poslanec SDS v državnem zboru 20. novembra 2013, ko je na javni seji predstavil interpelacijo proti takratnemu finančnemu ministru Urošu Čuferju. Temu je SDS med drugim očitala, da bo večmilijardno bančno luknjo krpal z davkoplačevalskim denarjem in da bo s temi sredstvi krpal tudi luknje zasebnih bank. Černač se je takrat obregnil tudi ob likvidirano Factor banko. Njena največja lastnica je bila družba ACH, lastnica te je bila družba Protej, katere največji lastnik pa je Rigelnik.
Černač je takrat med drugim dejal, da je bilo s to potezo ministra za finance »umetno podaljšano življenje dvema zasebnima bankama. Nekateri od teh zasebnih lastnikov, na primer Herman Rigelnik, so si tako čez poletje izplačali večmilijonske dividende, namesto da bi ta sredstva namenili dokapitalizaciji njihovih zavoženih zasebnih bank /.../ Samo nekaj tednov pred to likvidacijo je bilo opravljeno izplačilo 6,9 milijona evrov dividend iz podjetja Hermana Rigelnika, ki je lastnik Factor banke«. Nadaljeval je, da je bil največji lastnik Factor banke Rigelnik, soustanovitelj Kučanovega Foruma 21. »Ali bo gospod Herman Rigelnik izgubil 6,9 milijona evrov dividend, ki si jih je izplačal kot lastnik te banke letos poleti? Ali bo izgubil hišo na Braču, ali bo izgubil stanovanje, ki ga je kupil pred kratkim tukaj nekje v Ljubljani za pol milijona evrov, bo izgubil 390.000 odpravnine, ki jo je dobil ob upokojitvi, ki se je zgodila letos nekje v istem obdobju, ko sta ti dve banki izčrpani, olupinjeni pristali v naročju države?«
Okrajno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti, takšno odločitev pa je potrdilo višje sodišče, ko je zavrnilo Rigelnikovo pritožbo.
Javna osebnost
Riglenik je namreč vztrajal, da se je po upokojitvi februarja 2012 povsem umaknil iz javnega življenja in da ni več javna oseba. A višje sodišče poudarja, da je bila tema Černačeve izjave predmet javne obravnave, zato je glede te teme Rigelnik ohranil status javne osebe kljub upokojitvi, saj je bil pomembna osebnost v političnem, gospodarskem in družbenem okolju, zato je imela javnost upravičen interes spremljati njegova ravnanja na vseh področjih, ki so povezana z njegovim poslovnim delovanjem, tudi še v času upokojitve.
Že okrajno sodišče je ugotovilo, da sporna izjava v delu, kjer Černač navaja lastniško strukturo družbe Protej, skupine ACH in Factor banke ter izplačilo dividend, vsebuje trditve o dejstvih in ni protipravna, pri navedbah, ko Černač delovanje teh družb, v katerih ima Rigelnik kapitalski delež, poveže z nastankom bančne luknje, njihove lastnike pa označi za bančne tajkune, pa gre za vrednostno sodbo.
Černač je dokazal resničnost dejstev glede lastniške strukture družb, povezanih s Factor banko, višje sodišče pa pritrjuje okrajnemu, da Riglenik ni določno zanikal prejem izplačila iz dividend.
Besede niso bile žaljive
Iz Černačeve izjave in iz medijskih objav izhaja, da je Černač oziroma da so mediji Rigelnika označili za takjuna zaradi ravnanj lastnikov pri sanaciji Factor banke in izplačilu dividend, med te lastnike pa so toženec oziroma mediji vključil(i) tudi Rigelnika. Gre za negativno vrednostno sodbo, ki je bila neprijetna za tožnika in je v javnosti o njem ustvarila negativno mnenje, vendar ravnanje Černača ni protipravno, ker je na podlagi številnih objav v medijih dokazal, da je utemeljeno verjel v resničnost zatrjevanih dejstev, na podlagi katerih so bile izrečene vrednostne sodbe v medijih. Ti so se še pred Černačevim govorom v parlamentu ukvarjali z dogajanjem v zvezi s poslovanjem ACH, Proteja in Factor banke, kar je Černač potem povzel v svoji razpravi.
Černačeve izjave tako po mnenju sodišča ni mogoče razumeti kot obdolžitev Rigelnika, da je storil kaznivo dejanje ali da si je sam izplačeval dividende, temveč se njegova izjava osredotoča na ravnanja lastnikov Factor banke in povezanih družb pri sanaciji banke in izplačilu dividend, nobena od teh trditev pa ni objektivno žaljiva, saj ne vsebuje dejstev, za katere bi se lahko reklo, da so objektivno žaljiva in izrečena izključno z namenom potvarjati resnico oziroma škodovati Rigelniku.
