Cinkarna Celje z Borisom Šuštarjem dosegla sodno poravnavo

Uprava cinkarne je tožbo sprožila z namenom zaščite dobrega imena podjetja in zaščite zaposlenih.

Objavljeno
20. februar 2014 13.02
bpi*Cinkarna Celje
 Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Celje – Cinkarna Celje in Boris Šuštar sta se poravnala v tožbi, s katero je Cinkarna zahtevala 30.000 evrov odškodnine zaradi njegovih izjav na račun celjske tovarne. Vodstvo Cinkarne je zmotilo, da je Šuštar o domnevnih nevarnostih v tovarni govoril tudi v času priprave arbitraže.

Na okrožnem sodišču so se danes pojavili Šuštar ter predsednik in članica uprave Cinkarne Tomaž Benčina in Nikolaja Podgoršek Selič. Oboji so se bili pripravljeni poravnati.

Cinkarna je odškodninsko tožbo proti Šuštarju vložila leta 2012, potem ko jim s Civilnimi iniciativami Celja (CIC), katerih predstavnik je Šuštar, ni uspelo imenovati skupne komisije, ki bi potrdila ali ovrgla trditve, da v Cinkarni pri proizvodnji titanovega dioksida v okolje izhaja strupeni talij.

Vodstvo Cinkarne je takrat zmotilo, da je Šuštar z mediji o domnevnih nevarnostih v Cinkarni govoril tudi v času priprave arbitraže. Vložili so tožbo. Podgoršek Seličeva je takrat povedala, da so se za to odločili, ker Šuštar blati in napada podjetje ter ne izbira sredstev. Nanje naslavlja neresnične obtožbe o okoljski oporečnosti, ki jih vsakič argumentirano in strokovno ovržejo. Najbolj sporne so zanje ponavljajoče se trditve o onesnaževanju s talijem in obtožbe o zdravstvenih poškodbah delavcev zaradi tega.

Novinar Šuštarjevo izjavo obavil brez njegove vednosti?

Šuštar je v poravnavi priznal, da ne pozna raziskave izpred 24 let, ki bi kazala na kromosomske spremembe pri zaposlenih v Cinkarni, niti kakšne novejše tovrstne ugotovitve. Nikoli ni trdil, da v Cinkarni skrivajo podatke o poklicnih obolenjih kot posledici hudega zastrupljanja z nevarnimi snovmi v nezdravih delovnih razmerah. »Za to izjavo ne stojim, objavil jo je novinar brez mojega soglasja in vednosti,« je zagotovil Šuštar.

Strinjal se je tudi s pojasnilom, da je v sadri na odlagališču Za Travnikom izmerjena vsebnost talija pod enim miligramom na kilogram, torej pod mejo določljivosti uporabljene metode. Podpisal je še, da celjsko onesnaženje okolja s kadmijem ni samo dediščina delovanja Cinkarne in da ni dokazov, da kadmij še izhaja.

Po poravnavi je Podgoršek Seličeva pojasnila, da so želeli le zaščititi dobro ime podjetja in zaposlene, ki so jih obtožbe o genskih okvarah in poklicnih obolenjih osebno prizadele. »Naš cilj ni bil napad na posameznika, ki se z vso pravico zavzema za zdravo okolje, želeli smo le, da se neresnične trditve ovržejo,« je povedala. Šuštar pa je dejal, da si ne on ne Civilne iniciative Celja (CIC) ne morejo privoščiti plačevanja odškodnin, so pa vedno pripravljeni na dogovor. V CIC pravijo, da si bodo še naprej prizadevali za varnejše življenjsko okolje v Celju in da nikoli niso manipulirali z analizami – niti o taliju.