Čista lopata: zaradi novih dokazov preloženo odločanje o usodi prisluhov

Obramba je opozorila na nepravilnosti pri izpisih telefonski pogovorov nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja.

Ba. P., Delo.si
pet, 10.02.2012, 12:49
Kronologijo dogodkov, povezanih s sojenjem v zadevi Čista lopata, smo zabeležili v novinarskih prispevkih, ki jih hranimo v Delovi dokumentaciji. Do nje lahko dostopate registrirani in uporabniki Premium.

Ljubljana - Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča na današnji obravnavi v zadevi Čista lopata še ni sprejel dokončne odločitve o izločitvi prisluhov telefonskih pogovorov iz dokaznega gradiva, saj je obramba vložila nove dokaze. Obramba je namreč opozorila na nepravilnosti pri izpisih telefonski pogovorov nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja.

Zagovorniki osmerice obtoženih so na današnji obravnavi opozorili, da se v vloženem dokaznem gradivu ne ujemajo prepisi časov telefonskih pogovorov obtoženega Zidarja, zato bo na prihodnji obravnavi, ki bo potekala v sredo, kot priča nastopil predstavnik Mobitela, da bi pojasnil, zakaj se časi klicev ne ujemajo.

Obramba je sicer na današnji obravnavi ponovila, da zahtevajo izločitev prisluhov Zidarjevih telefonskih pogovorov ter dokazov, ki slonijo na omenjenih prisluhih, iz dokaznega gradiva. Po njihovem mnenju so bili dokazi pridobljeni nezakonito.

Zagovornik Dušana Črnigoja Gorazd Fišer je na obravnavi prebral članek o prikritih preiskovalnih metodah iz tednika Mladina iz leta 2008, saj je bilo to po njegovem mnenju nujno potrebno za razjasnitev pravno neurejenega statusa novih prisluškovalnih naprav.

Policija po njegovih navedbah zanika uporabo nedovoljenih preiskovalnih metod, vendar pa je Fišer prepričan, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je policija v preiskavi nezakonito uporabljala nekatere prisluškovalne naprave.

Policija pravi, da je neodvisno od dogovora z nemško policijo iz Nemčije prejela informacije o domnevno spornih dejanjih Zidarja ter tudi njegovo mobilno številko, je dejal Fišer. Obramba pa je prepričana, da je slovenski kriminalist Robert Slodej prepričal Antona Urbasa, za katerega je vedel, da ima stike z nemškim kriminalistom Gerhardom Schaffnerjem, naj mu pove zgodbo o domnevno spornih Zidarjevih dejanjih, ta pa jo je potem posredoval slovenski kriminalistom.

»V dosedanjem dokaznem postopku je bilo dokazano, da je policija takrat nujno potrebovala legalno pridobljeno informacijo o telefonski številki Ivana Zidarja, da so lahko predlagali izdajo odredbe za prisluškovanje,« je poudaril Fišer.

Predlagal je, da se zasliši tudi nekdanjega vodjo preiskovalne enote kriminalistične policije Borisa Kandutija, saj bi ta po njegovih besedah morda lahko potrdil trditve obrambe, da je policija leta 2007 razpolagala z napravo, ki ni bila dovoljena za izvajanje prisluškovanja. Sodišče se po njegovem mnenju ne bo moglo izogniti niti imenovanju izvedenca za telekomunikacije.

Okrožna državna tožilka Bojana Podgorelc je nasprotovala zaslišanju Kandutija, z njo pa se je strinjal tudi sodni senat, ki je zavrnil predlog obrambe. Tožilka je sicer dodala, da ni dokazov, da bi policija uporabljala nedovoljene naprave, omenjeni Mladinin članek pa po njenem mnenju ni dovolj strokoven, da bi bil lahko uporabljen kot dokaz.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se