Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekdanji člani uprave NLB - predsednik Draško Veselinovič ter člana Matej Narat in Miran Vičič - bodo danes izvedeli odločitev sodišča glede odobritve spornega posojila Simoni Dimic. Medtem ko tožilstvo za vse tri predlaga izrek pogojne zaporne kazni, je obramba prepričana, da obdolžencem očitki tožilstva niso dokazani, zato predlaga oprostilno sodbo.
Tožilstvo in obramba sta včeraj še zadnjič v končni besedi nagovorila ljubljansko okrožno sodnico Barbaro Črešnar Debeljak, ta pa bo svojo odločitev razglasila danes.
Obtožba trdi, da so nekdanji člani uprave NLB aprila 2009 podpisali sklep o odobritvi stanovanjskega posojila nekdanji vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju, vsakemu v vrednosti 350.000 evrov za dobo 30 let, čeprav so bili seznanjeni z velikim tveganjem in so vedeli, da bo banka v celoti financirala nakup in obnovo hiše. Premoženjske koristi zaradi nižjih obresti naj bi bilo 335.000 evrov.
Tožilec Luka Moljk je prepričan, da je dokazni postopek potrdil očitke o zlorabi položaja, da so obdolženci odobrili zelo tvegan kredit, pri tem pa niso poskrbeli za dovolj visoko poplačilo banki. »Obtožba ne zatrjuje, da je banka utrpela škodo, temveč da je bila Dimičevi in njenemu očetu pridobljena premoženjska korist.« Tožilec je prepričan, da bi že pogojna obsodba dosegla namen, zato je za Narata predlagal leto in dva meseca, za Veselinoviča leto in tri mesece zaporne kazni, za oba z dveletno preizkusno dobo, za Vičiča pa leto in štiri mesece zapora s triletno preizkusno dobo. Kot olajševalne okoliščine Moljk navaja dosedanjo nekaznovanost, dejstvo, da sami niso pridobili premoženjske koristi, posel ni prispeval k večanju bančne luknje, kredita pa se redno odplačujeta že sedem let.
Obramba: Ni naklepa
Obramba je po drugi strani prepričana, da obdolženim ni dokazan tako imenovani obarvan naklep. Veselinovičevemu odvetniku Gorazdu Fišerju se zdi obtožba »nekoliko konfuzna«, češ da ni jasno, ali sta bila Dimičeva kreditno sposobna ali ne. Obtoženi so se na podlagi mnenja strokovnih služb odločili, da gre za sprejemljivo stopnjo tveganja, kreditojemalca imata druge nepremičnine, ki jih oddajata, službe v banki, ki spremljajo odplačevanje kreditov, pa niso pritrdile, da sta bili posojili nezadostno zavarovani.
Vičičev odvetnik Mitja Jelenič Novak meni, da si tožilstvo proces odločanja v poslovnem svetu predstavlja zelo neživljenjsko, konservativno. Če bi bile odločitve menedžerjev in bankirjev vezane na priročnike, po njegovem mnenju ne bi bil nikoli sklenjen noben posel, sicer pa priročnik, na katerega se sklicuje obtožba, ni zavezujoč za upravo. Po odvetnikovem mnenju je ključno vprašanje, ali je lastniku banke povzročena škoda, ne pa, ali je pridobljena korist. Nenazadnje se kredita redno odplačujeta, banka pa ni zahtevala dodatnih zavarovanj, čeprav bi jih lahko.
Odvetnik Stojan Zdolšek, ki zagovarja Narata, meni, da njegovemu klientu ni mogoče očitati naklepa. Opozoril je na nejasnosti obtožnega akta, pri čemer se sprašuje, ali obdolženim očita, da kredita ne bi smeli odobriti, ali pa je bilo sporno, da je bila cena prenizka.
Obdolženi so se s svojimi zagovorniki strinjali.
