Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče je do svoje končne odločitve prepovedalo opravljanje preiskovalnih dejanj, povezanih z zasegi dokazov med hišnimi preiskavami pri treh odvetnikih v preiskavi zoper Boška Šrota in Andrijano Starina Kosem. Že odpečatene dokaze so zato spet zapečatili.
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so konec lanskega leta pri treh ljubljanskih odvetnikih v hišnih preiskavah pisarn, njihovih bivališč in osebnih vozil iskali dokumente o poslih v zvezi s prodajo delnic Premogovnika Velenje, v katere naj bi bila vpletena tudi Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem. Preiskave so med odvetniki dvignile precej prahu, saj so prepričani, da so take preiskave in zasegi nezakoniti glede na to, da odvetniki niso bili osumljenci.
»Iz obrazložitve sklepa ustavnega sodišča je razvidno, da pomeni razkritje podatkov, ki spadajo v zaupno razmerje med odvetnikom in stranko, poseg v pravice zasebnosti odvetnika in njegovih strank. Odvetnik mora kot poklicno tajnost ohraniti vse, kar izve pri opravljanju svojega poklica, in varovati zaupno razmerje med njim in njegovimi strankami,« sklep ustavnega sodišča komentirajo na Odvetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so z odločitvijo seveda zadovoljni.
OZS je, kot smo pisali, pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku (ZKP) in zakona o odvetništvu vložila zaradi hišnih preiskav pri treh odvetnikih, skupaj z njimi je vložila tudi ustavno pritožbo. Menijo, da so hišne preiskave, ki so jih preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada ob usmeritvah specializiranega tožilstva decembra lani opravili pri Vladimirju Biliću, Alji Čas Markovič in Andreju Jernejčiču, ter zasegi (med drugim kopij diskov računalnikov) nezakoniti glede na to, da odvetniki niso bili osumljenci.
Po mnenju zbornice je bil s sodnimi odredbami o hišnih preiskavah storjen nedopusten poseg v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko, odredbe da so tudi kršitev določil poklicne tajnosti in ZKP; problematičen se zdi predvsem poseg v tajnost podatkov drugih strank. Poleg tega ZKP po mnenju zbornice ne loči situacije, ko se posamezno preiskovalno dejanje z namenom zbiranja dokazov proti obdolžencu opravi pri katerikoli tretji osebi, od situacije, ko se to opravi pri odvetniku, ki obdolženca zastopa v kazenskem postopku (in ni hkrati osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja). Prav tako zakona ne postavljata dodatnih vsebinskih pogojev za takšno preiskavo in ne urejata učinkovitih pravnih sredstev za zagotavljanje spoštovanja pravice do zasebnosti, ki varuje razmerje med odvetnikom in stranko.
»Ustavno sodišče ugotavlja, da če se izkažejo zatrjevane kršitve človekovih pravic za utemeljene, pomenijo nedopustne posege v človekove pravice, katerih posledice so nepopravljive,« poudarja predsednik OZS Roman Završek. Ustavno sodišče je zato do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanih odredb sodišča tako, da je prepovedalo opravljanje preiskovalnih dejanj v zvezi z zasegi, opravljenimi na podlagi teh sodnih odredb. »Zapečatenje že odpečatenih nosilcev elektronskih podatkov se je zgodilo takoj naslednji dan po prejemu sklepa, v soboto, ob navzočnosti predstavnika OZS,« še pojasnjuje Završek. Kopije podatkov pa so uničili.
Zloraba odvetniškega poklica
»Začasno zadržanje posega v odprte predkazenske in kazenske postopke pri državnih tožilstvih, posebno pri specializiranem tožilstvu, tudi v razmeroma pomembnih kazenskih zadevah. Glede na to pričakujemo, da bo o pobudi ustavno sodišče odločilo v najkrajšem možnem roku,« pravijo na uradu generalnega državnega tožilca. Dodajajo, da so po začetku postopka pred ustavnim sodiščem že ukrepali tako, da so dodatno opozorili državna tožilstva na problem ustreznega varovanja zaupnosti odvetniških podatkov.
Na kazenskem oddelku vrhovnega tožilstva so že ob vložitvi pobude junija opozorili na probleme, ki nastajajo, vključno z nejasnostmi v zakonodaji. Poudarili so, da je pri »obsegu varovanja odvetniške tajnosti treba upoštevati, da se odvetniška tajnost nanaša le na tisto, kar je odvetniku 'zaupala stranka', saj le v tem delu velja, da je odvetnik oproščen pričanja, s tem pa posredno tudi pridobivanja podatkov pri preiskavi odvetniške pisarne in zasegu dokumentacije. Vse tisto, kar presega zaupno osebno razmerje, posebno pa listine, ki bi lahko bile dokaz o storjenih kaznivih dejanjih, nosilci podatkov, na katerih so zabeležena posamezna storjena dejanja, ki opisano zaupnost presegajo, pa morajo biti podvržene možnosti zasega, saj drugače ni mogoče učinkovito odkrivanje in pregon kaznivih dejanj«. Dodali so še, da so tožilstva v zadnjem času v več zadevah prejela ovadbe in začela postopke proti posameznim odvetnikom zaradi suma sodelovanja pri kaznivih dejanjih, predvsem kot pomoč storilcem z zlorabo odvetniškega poklica.
