Dokumentacijo za sedežnico Stolp so dobili šele po nesreči

Mesec pred nesrečo so bile vibracije v povratnem kolesu v običajnih mejah.

Objavljeno
19. april 2016 20.08
Robert Galun
Robert Galun
Maribor − Pomanjkljiva dokumentacija je stalna tema sodnega postopka zaradi okvare sedežnice Stolp, na kateri se je poškodovalo 16 smučarjev. Bivši tehnični vodja Pohorske vzpenjače Robertino Ribič je, denimo, pojasnil, da so načrt povratnega kolesa od proizvajalca prejeli šele po nesreči.

Ribič je pojasnil, da pri nakupu rabljene Doppelmayrjeve sedežnice ni sodeloval, ko se je leta 2000 zaposlil pri Vzpenjači, je bila že v skladišču. Po njegovi oceni je tam ležala od pet do šest let, preden so jo leta 2003 postavili na smučišče.

Dejal je, da so od dokumentacije pri nakupu večinoma prejeli le sestavne risbe, ne pa tudi delavniških načrtov. Po njegovem prepričanju namreč proizvajalec želi, da bi vse rezervne dele naročali pri njem, čeprav niso certificirani in jih je možno dobiti tudi kje drugje ali jih izdelati.

Ribič je šele po nesreči od Doppelmayrja dobil dva načrta povratnega kolesa, saj proizvajalec ni vedel, katera različica je prava. Ugotovil je, da je en načrt imel že od prej, drugi pa je bil povsem nov. Kasneje je ugotovil, da je povratno kolo nekoliko predelal prejšnji lastnik sedežnice (kupili so jo v Italiji), spremenjenih je bilo tudi nekaj malenkosti: »Zakaj so to storili, mi ni znano.«

Zaradi nesreče na sedežnici Stolp 13. februarja 2010 je višja državna tožilka Januša Kušar Rotman na zatožno klop posadila Miroljuba Kerepa, Franca Dereanija, Izidorja Pisnika in Jožefa Gobca ter jim naprtila povzročitev splošne nevarnosti. Kerep je bil v podjetju Gopla, kjer so leta 2006 opravili servis povratnega kolesa, vodja kontrole Dereani pa pa vodja projekta. Očita jima, da sta opustila nadzorstvo nad delom podrejenih delavcev, ki so menjavali ležaje na osi povratnega kolesa dvosedežnice.

Nekdanjemu direktorju Gople Gobcu je naprtila, da ni poskrbel za ustrezno organizacijo dela in zadosten nadzor nad delom posameznih delavcev, saj nihče ni opazil zamenjanih zgornje in spodnje prirobnice. Greh bivšega vodje vzdrževanja v smučarskem klubu Branik Pisnika pa tožilka vidi v tem, da med montažo povratnega kolesa na zgornji postaji sedežnice ni poskrbel za namestitev bronastega distančnika na vrhu osi.

Njegov bivši šef Ribič je pojasnil, da spornega bronastega distančnika na starem načrtu ni, pa tudi Pisnik je že v zagovoru dejal, da ga ni nikoli videl. Nadalje je Ribič poudaril, da so z družbo Gopla deset let sodelovali zelo dobro, na opravljeno delo nikoli niso imeli pripomb.

A tožilstvo vztraja, da je nesrečo povzročila prav napaka pri montaži in remontu. Elementi na osi so se sčasoma obrabili, snelo se je povratno kolo, jeklenica je zanihala in smučarji so padli z naprave. Pri tem velja spomniti, da so le kakšen mesec pred nesrečo strokovnjaki družbe M-trade s senzorjem opravili meritve vibracij, ki niso nakazale na prav nobeno anomalijo v povratnem kolesu.

Nekdanji uslužbenec tega podjetja Jože Tomo Košar je med meritvijo stal pod povratnim kolesom in ni zaznal posebnosti, če bi jih, bi o tem obvestil naročnika del. Z zgornje postaje sedežnice se je po opravljenem delu tudi odpeljal do spodnje postaje, česar zagotovo ne bi storil, če bi posumil na kakšno napako.