Država ni odgovorna za smrt treh pirotehnikov

Ljubljana – Predčasna eksplozija odsluženih vžigalnikov za ročne bombe v Polhovi jami pri Pivki je 18. junija 2007 ubila tri delavce Kemijske industrije Kamnik (Kik), a tragedija še nima sodnega epiloga. Kazenski postopek zoper takratnega delovodjo v Kiku je v fazi predobravnavnega naroka, družina enega od umrlih pa odškodninsko odgovornost neuspešno terja od države.

Inšpektorat za delo, ki je opravil preiskavo po nesreči, v kateri so na poligonu za neeksplodirana ubojna sredstva številka 208 v Polhovi jami v bližini Neverk pri Pivki umrli izkušeni pirotehnični strokovnjaki 46-letni Franc Berlec, 28-letni Tomaž Kregar in 52-letni Franc Žerovnik, je ugotovil več nepravilnosti glede varnosti in zdravja pri delu, vzrok za hude posledice nesreče pa je bil tudi človeški dejavnik. Med drugim delo ni potekalo po predpisih, delavci niso nosili predpisane zaščitne opreme, hiteli so, v jami, kjer poteka uničevanje, so bili hkrati navzoči trije, čeprav bi smel biti le eden.

Svojci zahtevajo odgovornost

Zaradi tragedije se je v kazenskem postopku znašel takratni delovodja v Kiku Marko Matoh. Potem ko je tožilstvo novembra 2012 vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu na koprsko okrožno sodišče, je to marca lani zadevo odstopilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču. To je doslej razpisalo tri predobravnavne naroke, spis pa je zdaj na višjem sodišču zaradi pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog obrambe za izločitev dokazov.

Po ugotovitvi inšpektorata, da gre krivdo za nesrečo nedvomno pripisati Kiku, so svojci umrlih pirotehnikov odgovornost zahtevali od podjetja. Kik (v stečaj je šel novembra 2009) je s sklenitvijo sodne poravnave priznal obstoj terjatev, ki so jo družine umrlih prijavile v stečajni postopek, a doslej niso prejele niti centa. Berlečeva žena in otroka pa odgovornost za izgubo moža in očeta zahtevajo tudi od države, ki je lastnica poligona, na katerem se je zgodila nesreča, češ da je ta poligon številka 208 oddala Kiku brez pravne podlage. Tožniki so tudi prepričani, da bi država nevarno početje na njenem poligonu morala nadzirati, pa tega ni storila.

Berlečevi zahtevajo skupaj 57.000 evrov odškodnine in mesečno rento, a s tožbo jim ni uspelo. »Sodišče je odločilo, da škode, ki naj bi s smrtjo moža in očeta nastala tožečim strankam, ni mogoče pripisati Republiki Sloveniji, saj ni podane predpostavke vzročne zveze. Republika Slovenija za škodne posledice ne odgovarja objektivno, prav tako ni podanega njenega protipravnega in nedopustnega ravnanja, zato krivdno ne odgovarja,« pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu. »V konkretnem primeru dejavnost, pri kateri se je zgodil sporni dogodek, ni predstavljala izvrševanja službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, saj je dejavnost opravljala družba Kik, in sicer po koncu aktivnosti državnih organov, ki spadajo pod odgovornost države oziroma nosilcev oblasti,« dodaja Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostjo.

Sodišče je pritrdilo pravobranilstvu, da država ne odgovarja niti po načelih objektivne odgovornosti, saj vojaški poligon sam po sebi ne more predstavljati nevarne stvari, ravnanje z eksplozivi, ki sicer predstavlja nevarno dejavnost, pa je izvajala družba Kik, in ne Republika Slovenija. Poligon 208 je (bil) edini v državi, ki omogoča tovrstne aktivnosti, kot jih je izvajal Kik, prav tako je bila ta družba v času dogodka edina, ki se je ukvarjala s proizvodnjo vojaškega orožja in opreme. Ko ji je država izdala soglasje za uporabo in ji prepustila edini poligon, ki je zadostil vsem pogojem za uničevanje eksplozivnih sredstev, je tako po mnenju sodišča v največji možni meri zmanjšala nevarnosti pri izvajanju takšne dejavnosti do drugih državljanov. S tem, ko je uporabo poligona prepustila pravni osebi, ki se je profesionalno ukvarjala s poslovno dejavnostjo na področju ravnanja z orožjem in eksplozivi, je lahko upravičeno pričakovala, da bo ta postopala skladno z veljavnimi predpisi in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ugotavlja sodišče, ki se ni ukvarjalo s tem, ali je za tragedijo odgovoren Kik ali pa je šlo za nesrečne okoliščine.

Odvetnik: Država ne more izogniti odgovornosti

A je pooblaščenec tožnikov, odvetnik David Sluga, ki se bo zoper sodbo pritožil, je trdno prepričan, da se država ne more izogniti odgovornosti, z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pa sodišče »podcenjuje odgovornost države pri varovanju pravno najvišje varovane dobrine, to je človekovega življenja«. Iz uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, ter ukrepih za njihovo varovanje »sorazmerno jasno izhaja, da bi morala država preprečiti zadrževanje tretjih oseb na poligonu kot vojaškem objektu, saj ti niso imeli pooblastila poveljujočega za vstop na poligon (v konkretnem primeru so državni uslužbenci poligon predali brez ustrezne pravne podlage in ga pustili brez dolžnega nadzorstva). Če pa bi država ta vstop preprečila (ali pa njihovo delovanje vsaj nadzirala), se nesreča ne bi zgodila,« meni Sluga.

Poudarja, da je pri varovanju človeških življenj odgovornost države kar največja, »in to ne le na normativni in izvedbeni ravni, temveč tudi na ravni interpretacije pravnih pravil (gre za neutemeljeno manjšanje odgovornosti države za varnost življenja in zdravja svojih državljanov kot njihove temeljne ustavne človekove pravice, čeprav ta ne na normativni ne na izvedbeni ravni ni izvedla vseh predvidenih ukrepov, ki bi – če bi bili v resnici izvedeni – preprečili smrt treh ljudi in hude duševne bolečine najmanj treh družin)«.