Država plačala odškodnino zaradi napake sodišča

Ljubljana – Ljubljančan, ki je ostal brez svojega dela nepremičnine, ker je sodišče dovolilo prodajo njegovega solastniškega deleža v izvršilnem postopku na javni dražbi, čeprav nikomur ne dolguje ničesar, je s tožbo od države terjal odškodnino. Čeprav je država najprej vztrajala, da je zahtevek neutemeljen, se je vendarle poravnala.

Pisali smo že o Ljubljančanu, ki je zaradi domnevno protipravnega ravnanja grosupeljskega okrajnega sodišča z odškodninsko tožbo od države terjal 90.000 evrov, kolikor je vredna njegova polovica stanovanjske hiše, brez katere je ostal zaradi, trdi, nezakonitega ravnanja sodišča.

Da ni več lastnik polovice stanovanjske hiše v Šentvidu, ki mu je pripadla po ločitvi, je presenečeno ugotovil, ko je oktobra 2003 pri Okrajnem sodišču v Grosuplju vložil predlog za delitev solastne nepremičnine. Sodišče je njegov predlog za delitev nepremičnine zavrglo, češ da sploh ni več solastnik, takrat je tudi izvedel, da je bil njegov delež prodan na javni dražbi, ne da bi kar koli vedel o tem.

O prodaji ni vedel ničesar

Kot sta ugotovila njegova pooblaščenca odvetnika Brane in David Sluga, je NLB proti njegovi nekdanji ženi sprožila izvršilni postopek, a ker je žena svoj solastniški delež podarila otrokom, je izvršilni postopek potekal na Ljubljančanov delež. Ta je bil na javni dražbi prodan, in to ženinemu bratu. Čeprav bi se morala skladno s prvotnim sklepom sodišča iz nepremičnine izseliti dolžnica, je bil sklep spremenjen tako, da se mora iz prodane nepremičnine izseliti Ljubljančan, ki pa je tako ali tako živel na drugem naslovu.

Ker mu je sodišče sklep poslalo na naslov, kjer ne živi že deset let, o njem ni vedel nič, zato se zoper njega niti ni mogel pritožiti, saj je pošto prevzela in povratnico podpisala njegova nekdanja žena. Tudi sklep, s katerim je sodišče aprila 2006 na Ljubljančanovo polovico nepremičnine vknjižilo lastninsko pravico na ženinega brata, je na starem naslovu prevzela nekdanja žena brez Ljubljančanove vednosti.

Odvetnika sta prepričana, da je bil sklep nezakonit, saj so vknjižbo opravili v izvršilnem postopku proti Ljubljančanovi ženi in ne njemu, tako je sodišče na javni dražbi prodalo tujo nepremičnino, in ne tiste, ki je bila last dejanske dolžnice.

Zato je Ljubljančan oktobra 2006 v izvršilni zadevi vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za obnovo postopka, a je sodišče vsa njegova pravna sredstva zavrglo z obrazložitvijo, da je bila nepremičnina že maja 2002 obremenjena z izvršbo, medtem ko se je Ljubljančan kot njen solastnik na podlagi pravnomočne sodbe vknjižil 25. avgusta 2003, torej je nanj prešel že z izvršbo obremenjeni delež solastnine.

Takšno sklepanje sodišča je po mnenju odvetnikov napačno, saj je v tem času na polovici nepremičnine veljala začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve prav v Ljubljančanovo korist, zato grosupeljsko okrajno sodišče na tej polovici sploh ne bi smelo začeti izvršilnega postopka.

Odškodnino je že dobil

Ker se lastninska pravica, pridobljena na javni dražbi, ne more izpodbijati, je Ljubljančan državo tožil za vrednost polovice nepremičnine.

Čeprav je državno pravobranilstvo vztrajalo pri tem, da je zahtevek neutemeljen, je po začetku sojenja vendarle privolilo v dogovarjanje. V mediacijskem postopku je nato po nam dostopnih podatkih s soglasjem vlade z Ljubljančanom že pred meseci sklenilo poravnavo, po kateri mu je moralo plačati odškodnino; to mu je kmalu po sklenitvi poravnave tudi izplačalo (šlo naj bi za dobre tri četrtine vtoževane vsote).