Tiskane izdaje
Ljubljana – Dejan Pristovnik je do 29. oktobra 2012 veljal za vzornega voznika, saj zaradi prekrškov ni imel niti ene kazenske točke. A tistega dne je, delno tudi zaradi izjemne smole, povzročil nesrečo z dvema smrtnima žrtvama. Zato bo 1030 ur delal v splošno korist.
Zgodilo se je 29. oktobra 2012, dve minuti pred deveto uro zjutraj, ko je danes 34-letni Pristovnik vozil svojega tovornega mercedesa iz Ivančne Gorice proti Grosuplju. Cesta je bila mokra, vidljivost slaba, okoliške griče je že pobelil prvi jesenski sneg. Pristovnik je vozil neposredno za neznanim vlačilcem, ki mu je zakrival pogled naprej po cesti. Na pasu za počasna vozila je takrat zaradi okvare, neosvetljen in brez varnostnega trikotnika stal fiat uno z zagrebškimi registrskimi oznakami.
Vlačilec pred Pristovnikom se je fiatu v zadnjem trenutku z bliskovitim manevrom v levo izognil, Pristovniku pa, tudi zaradi tega, ker ga je opazil prepozno, to ni uspelo in je silovito trčil najprej v Amirja Dupanovića, ki je stal za avtom, nato pa še v zadnji del stoječega avtomobila. Na zadnjem sedežu, skrajno desno je sedel Robert Jureša na sopotnikovem sedežu pa Igor Armanini.
Eden umrl na kraju nesreče, drugi v kliničnem centru
Armanini je zaradi hudih poškodb možganov in lobanje umrl na kraju nesreče, Dupanović pa je utrpel hude poškodbe prsnega koša in notranjih organov, trebušne votline, hrbtenjače, hrbtenice, medenice in nog, ki so povzročile odpoved srca in dihanja in je čez nekaj ur umrl v ljubljanskem kliničnem centru.
Pristovnik se v preiskavi ni zagovarjal in se je branil z molkom. Sodni izvedenec cestnoprometne stroke je ugotovil, da je Pristovnik v času nesreče vozil s hitrostjo 62 kilometrov na uro, do samega trčenja pa mu je uspelo hitrost zmanjšati za dva kilometra. Ugotovil je tudi, da je obdolženi s tovornim vozilom vozil po odstavnem pasu, kar pomeni, da bi moral pri hitrosti 62 kilometrov vzdrževati vsaj 34 metrov varnostne razdalje, da bi imel možnost svoj tovornjak ustaviti še pred trčenjem.
Izvedenec je po pregledu Pristovnikovega tovornjaka ugotovil preveliko zračnost na drogu volana in povečano obrabo pnevmatik (na sprednjih kolesih sta bili nameščeni pnevmatiki različnih proizvajalcev), vendar pa, kot je ugotovil, to ni imelo neposrednega vpliva na možnost reagiranja in zaviranja ob kritičnem dogodku. Končna ugotovitev izvedenca je bila, da so vzroki za prometno nesrečo zapoznelo reagiranje Pristovnika in takratne razmere na cesti.
Pristovnik je na vprašanja svojega zagovornik odvetnika Roberta Čebularja povedal, da je voznik tovornjaka že od svojega 18. leta, da ni bil nikoli kaznovan za cestnoprometne prekrške in da nima niti ene kazenske točke. Razložil je še, da plačuje preživnino za dva mladoletna otroka in da tragično nesrečo močno obžaluje.
Državna tožilka Manja Prezelj je v svoji sklepni besedi poudarila, da je pri predlogu kazni obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost, obžalovanje dogodka, priznanje krivde, njegove materialne razmere in izjemne okoliščine, v katerih se je prometna nesreča zgodila, upoštevala kot olajševalne okoliščine, vendarle pa ni mogoče spregledati dejstva, da je šlo za nesrečo, v kateri sta dva človeka izgubila življenje.
Sodišču je predlagala, naj Pristovniku izreče leto in pet mesecev zapora, hkrati pa mu izreče še stransko kazen prepovedi vožnje motornih vozil C kategorije (tovornjaki) za sedem mesecev, kar je na spodnji meji, ki jo dopušča kazenski zakonik. Predlagala je, naj Pristovnik kazen odsluži s 1030 urami družbeno koristnega dela.
Zagovornik prosil sodišče
Predsednica senata sodnica Katarina Turk Lukan je pri odmeri kazni v celoti sledila predlogu tožilstva in Pristovniku dosodila leto in pet mesecev zapora, ki ga bo odslužil s 1030 urami dela v družbeno korist, kar mora opraviti v dveh letih od pravnomočnosti sodbe. Izrekla mu je tudi sedemmesečno prepoved vožnje motornih vozil, plačati pa bo moral tudi stroške sodnega postopka.
