Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodniki so brez dvoma zaključili, da sta se nekdanji direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven in Zdravko Strmčnik vnaprej dogovorila za posel, s katerim je bil sklad oškodovan za več kot dva milijona evrov. Oven bo moral za štiri leta in pol na hladno, pol leta manj mu bo družbo delal tudi Strmčnik.
Glavni vprašanji, s katerima se je ukvarjal senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnice Lee Habjanič, sta bili, ali je imel Edvard Oven družbi Etaline Inženiring namen pridobiti premoženjsko korist in ali je pri tem zlorabil svoj položaj. Odgovora na obe vprašanji sta bila da. Edvard Oven bo, če bo sodba postala pravnomočna, v zaporu štiri leta in pol, plačal bo tudi 35.000 evrov denarne kazni. Zdravko Strmčnik bo v zaporu pol leta manj, saj je bil obtožen pomoči pri zlorabi položaja. Sodnica je opozorila, da bi lahko šlo za sostorilstvo, a Strmčnik ni imel položaja, ki bi ga lahko zlorabil, zato je bil obtožen pomoči in posledično tudi nekoliko mileje kaznovan. Tudi on bo plačal stransko denarno kazen 35.000 evrov. Če denarne kazni v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe ne bosta plačala, jima bodo za vsakih 41 evrov dodali še en dan zapora. Za odgovorno pomoči k zlorabi položaja je bila spoznana tudi pravna oseba Etaline Inženiring, ki bo morala plačati 500.000 evrov denarne kazni.
Sodniki so skoraj v celoti sledili predlogu tožilstva, nekoliko nižji sta le denarni kazni za Ovna in Strmčnika – tožilstvo je predlagalo 50.000 evrov denarne kazni. Za to se lahko zahvalita staremu kazenskemu zakoniku (kazniva dejanja segajo v leto 2002), po katerem izrek takšne denarne kazni ni mogoč. Plačati bosta morala tudi stroške postopka, ki zaradi več izvedenskih mnenj ne bodo zanemarljivi. Sodišče je stanovanjskemu skladu priznalo premoženjsko pravni zahtevek v višini 1.402.000 evrov, kolikor znaša njihova korist po plačanem DDV (plačali bodo tudi obresti od leta 2003). Oven, Strmčnik in Etaline Inženiring bodo znesek morali poravnati nerazdelno.
Kot je poudarila Lea Habjanič, je bilo več dokazov o tem, da sta bila Oven in Strmčnik za posel dogovorjena vnaprej. Dopisi dokazujejo, da je bil dogovor sklenjen, še preden je Etaline Inženiring v Vižmarjah kupil sporna zemljišča, tudi v vlogi za kredit, ki jih je družba potrebovala za nakup, je bil kot končni kupec naveden stanovanjski sklad.
Etaline Inženiring je zemljišča kupil za 3.595.633 evrov in jih skladu prodal za 5.717.570 evrov. Takšen zaslužek absolutno presega običajno provizijo pri prodaji zemljišč, je opozorilo sodišče. Za sodišče je bilo med različnimi strokovnimi mnenji glede tržnih vrednosti zemljišč edino merodajno mnenje sodnih izvedencev, ti so ugotovili, da so bila zemljišča preplačana. Poleg tega niso omogočala srednjeročne gradnje, saj niso bila namenjena gradnji stanovanj, še danes pa niso komunalno opremljena.
Ovna na razglasitev sodbe ni bilo, njegov zagovornik Miha Martelanc pa pričakuje, da se bo Oven na sodbo pritožil. Povedal je, da je sodišče sodbo oprlo na indice glede dogovarjanja, ne pa na dokaze. Tožilec Luka Moljk je bil s sodbo seveda zadovoljen. Zgodba o nakupu 24.183 kvadratnih metrov velikega zemljišča leta 2003 se je začela razpletati leta 2006, ko je bila opravljena notranja revizija.
Nezakonitosti na policiji niso odkrili
Na policiji so v tej zadevi pregledali tudi svoje delo. »Na zahtevo takratnega generalnega direktorja policije so januarja 2007 odredili strokovni nadzor nad delom Policijske uprave Ljubljana na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, da se preveri uresničevanje določil nekaterih veljavnih predpisov pri raziskovanju sumov nepravilnosti v poslovanju Stanovanjskega sklada RS,« nam je pojasnil predstavnik policije s področja kriminalitete Drago Menegalija.
Po naših podatkih so s strokovnim nadzorom želeli priti do dna sumom nepravilnosti, češ da policija v preiskavi domnevno sumljivih poslov Edvarda Ovna ni ravnala strokovno. Kot pravi Menegalija, so bile »v strokovnem nadzoru ugotovljene določene formalne nepravilnosti, predvsem pri določanju internih predpisov policije, ki urejajo poslovanje na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, in določil uredbe o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, nezakonitih ravnanj policije pa ni bilo ugotovljenih«.
Na podlagi pridobljenih ugotovitev so predlagali in izvedli ustrezne ukrepi, med drugimi je bila na ravni Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave ustanovljena delovna skupina, ki je vodila kriminalistično preiskavo v skladu z usmeritvami takratne skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
