Protistrup za moškega, ki ga je ugriznila klopotača, pripeljali s falconom

Po neuradnih informacijah je pacient dober poznavalec kač, ki se že vrsto let ukvarja z gojenjem plazilcev.

Objavljeno
09. julij 2015 21.30
reut*SNAKES
Barbara Hočevar, 
Sandra Hanžič, notranja politika, M. Č.,Delo.si
Barbara Hočevar, 
Sandra Hanžič, notranja politika, M. Č.,Delo.si

Ljubljana - Ljubljana - Nekdaj vladni falcon je bil danes znova na misiji: z Dunaja je na Brnik pripeljal protistrup za 37-letnega moškega, ki ga je v sredo v naselju Brezje pri Tržiču ugriznila mehiška klopotača, ena najbolj strupenih kač na svetu, in se zdravi v ljubljanskem kliničnem centru.

Sedemintridesetletnika je po navedbah tiskovnega predstavnika policijske uprave Kranj Bojana Kosa ugriznila med čiščenjem terarija. Na zahtevo zdravnika nujne medicinske pomoči v Tržiču so ga s helikopterjem prepeljali v UKC, kjer pa protistrupa za mehiške klopotače nimajo.

Doc.dr. Miran Brvar, dr. med., vodja centra za zastrupitve na ljubljanskem UKC, pravi, da prve pomoči pri teh ugrizih ni, rana se ne sesa niti podvezuje, je pa treba mirovati, mobilizirati ud in oditi v bolnišnico.

Mehiška klopotača ima podoben strup kot gad in modras, ki živita tudi v Sloveniji; s to razliko, da naše kače merijo od pol metra do sedemdeset centimetrov, medtem ko klopotača doseže vsaj meter in pol in ima temu primerno več strupa. Sicer pa njen ugriz deluje lokalno in lahko povzroči krvavitve, oteklino, bolečino, bruhanje, težko dihanje, višji tlak. »Veliko hujše kot pri naših kačah,« poudarja Brvar.

Posledice in zdravljenje so odvisni od količine strupa, ki ga ja kača spustila. Protistrupa ni treba dati v sekundi, vendar pa je treba ukrepati v prvih urah; vse je odvisno od znakov zastrupitve. Nekatere kače namreč strupa v telo ne spustijo, kar imenujemo suhi ugriz. Tako nas lahko na primer ugrizne modras, pa nam ne bo nič hudega, pravi Brvar. Sicer pa je v Sloveniji na leto med deset in dvajset ugrizov kač. Letos je več kač, zato je tudi ugrizov več, še ugotavlja vodja centra za zastrupitve.

Pristojni iz UKC so se včeraj s prošnjo za pomoč obrnili na ministrstvo za obrambo, ki upravlja letalo falcon 2000 EX (uvrščeno je v floto Slovenske vojske). »Ministrstvo za obrambo je ocenilo, da gre za resen problem reševanja življenja, in nam naložilo posredovanje. Falcon je bil včeraj na načrtovanem letu v Luksemburgu, kamor je peljal potnike, in se je ob vrnitvi s službene poti ustavil na Dunaju, da so protistrup pripeljali v Slovenijo,« je opisal predstavnik za stike z javnostjo v generalštabu Slovenske vojske Simon Korez.

Ker je letalo že bilo na poti, bodo stroški prevoza, ki jih bo Slovenska vojska zaračunala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, precej nižji, kot bi bili, če bi se letalo odpravilo posebej po zdravilo. Plačati so morali le letališke takse in pristojbine, kar bo skupaj stalo približno 500 evrov, sicer pa bi bili vsaj desetkrat višji.

Po neuradnih informacijah je pacient dober poznavalec kač, ki se že vrsto let ukvarja z gojenjem plazilcev.

Klopotače spadajo, poleg mamb, kober in nekaterih avstralskih vrst, med najbolj strupene kače na svetu. V ljubljanskem živalskem vrtu jih ni - modras je najbolj strupena kača, ki jo lahko vidimo pod Rožnikom in hkrati tudi najbolj strupena v Evropi, a ni podatka, da bi po 2. svetovni vojni kdo umrl zaradi njegovega ugriza. V zagrebškem živalskem vrtu, kjer so na ogled, imajo po navedbah naših virov poseben režim oskrbe in varnostni protokol.

Kaj imamo lahko doma?

V Sloveniji so predpisi o tem, katere živali sme imeti človek kot hišne ljubljenčke doma, precej natančni glede zavarovanih vrst, ki so v naravi ogrožene, z vidika zaščite živali: biti morajo označene z mikročipom in vnesene v podatkovno bazo, lastnik jim mora zagotavljati ustrezne življenjske razmere.

Posebnih določil, ki bi omejevala posedovanje strupenih hišnih ljubljenčkov (če ne spadajo med ogrožene vrste) ni. Mehiške klopotače niso med zaščitenimi.

Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam povedali, da so do leta 2013 pri njih ljudje prijavljali hišne ljubljenčke, od spremembe zakona o zaščiti živali pa imajo evidenco za domače in rejne živali, med katere pa kač ne uvrščajo. Prav tako uprava ne opredeljuje nobenih omejitev, kaj oziroma koga imamo lahko doma. V zvezi z nevarnimi živalmi obstaja le evidenca nevarnih psov, druge vrste pa niso zajete.