Tiskane izdaje
Ljubljana – Svojemu pet strani dolgemu kazenskemu listu je specialni goljuf povratnik Izidor Dore Schenk von Ostrowich dodal še eno obsodbo. Potem ko je priznal, da je Mojco Ž. olajšal za 80.000 evrov, ga je sodnica Dejana Fekonja skladno s tožilskim predlogom obsodila na tri leta zapora.
Stari znanec sodišč Izidor Dore Schenk von Ostrowich, ki je glede na očitke iz obtožnice Mojco Ž. ogoljufal za več kot 80.000 evrov, je v tem postopku že večkrat zamenjal ploščo. Najprej je trdil, da je denar pripravljen vrniti, tožilstvo bi v tem primeru privolilo v pogojno kazen.
Sodnici Dejani Fekonja je dejal, da ima sredstva na računu pri NLB, a se je po preverjanju pokazalo, da to ne drži. Nato je zatrdil, da ji je denar že vrnil, ko bi se morala začeti glavna obravnava, pa si je spet premislil in krivdo v zameno za tri leta zapora priznal. Oškodovanki je priznal tudi premoženjskopravni zahtevek z zamudnimi obrestmi, čeprav je več kot očitno, da denarja nima, sicer bi si z njim lahko kupil prostost.
Opetnajstil tudi kmete
Je pa Schenk von Ostrowich na sodišču postregel z novo teorijo zarote. Goljuf, ki je sicer v zaporu, ker je različnim kmetom obljubljal evropska sredstva za nakup kmetijske mehanizacije, ki niso obstajala, in vtaknil v žep več kot 100.000 evrov, je že na sojenju glede teh očitkov govoril kakor dež, ko je opisoval zarote, podtikanja, grožnje in celo poskuse likvidacij nekaterih, ki da so si na vso moč prizadevali, da bi ga pri njegovem dobronamernem poskusu pomoči kmetom ustavili. Za konstruktom po njegovih besedah stojijo mlekarski lobi in nekatere druge kriminalne združbe, ker je dregnil v osje gnezdo tistih, ki uživajo na račun davkoplačevalcev.
Tudi tokrat se ga je očitno lotil mlekarski lobi, saj je sodnici Dejani Fekonja, ta ga dolgo ni bila pripravljena poslušati, razložil, da je v časopisu Svet24 pisalo, da v tem postopku noče priznati krivde, nato so se spet začele grožnje ljudi iz mlekarske afere. Da se mu ne bi kaj zgodilo, se je odločil za priznanje krivde.
Danes 44-letna Mojca Ž. je Schenka von Ostrowicha spoznala junija 2005, ko je ta prišel na neki sestanek, kjer je delala kot receptorka. Postala sta prijatelja, skoraj vsak dan sta se slišala po telefonu. Potožila mu je, da ni zadovoljna s službo in da še vedno živi pri starših, on pa se je ponudil, da ji bo pomagal. Ker se ukvarja z rubeži, ji lahko ugodno priskrbi stanovanje, tudi sicer bi lahko uporabil svoje zveze med politiki ter v SCT in Vegradu. Obljubil je, da ji bo pomagal do stanovanja na Kotnikovi ulici v Ljubljani, ki se sicer še gradi, zaradi česar ga ne more videti, ji je pa narisal načrt. To je bilo zanjo dovolj, zato mu je nakazala 15 milijonov takratnih tolarjev kot del kupnine, »da bo zadevo začel urejati«.
Od nje je zahteval tudi potrdilo o nakazilu, in čeprav ga sprva ni hotela izročiti, jo je nazadnje prepričal. Nato se je začelo zapletati, stanovanja ni mogla videti, ker so bile težave zdaj s plinsko napeljavo, zdaj z elektriko in podobno. Kljub vsemu mu je februarja 2006 nato še posodila tri milijone tolarjev, ko bi jih leta 2007 moral vrniti, pa ji je dejal, da jih bo upošteval kar pri kupnini za stanovanje, 18 milijonov tolarjev pa da bo tudi dokončna cena stanovanja.
To pa še ni bilo vse, Schenku von Ostrowichu je Mojco Ž. uspelo septembra 2007 prepričati, da se je pojavila enkratna priložnost, da v zameno za naloženih 5000 evrov do smrti prejema mesečno rento v višini 1200 evrov. Denar mu je izročila, za kar ni prejela nobenega potrdila, niti obljubljene pogodbe o renti. Njeni upi so se najbrž dokončno razblinili, ko je leta 2009 v časopisih zasledila, da so ga zaprli.
