Tiskane izdaje
Jesenice – Igor Potočnik, načelnik Gorske reševalne zveze (GRZS), je povedal, da so gorski reševalci letos posredovali v 226 primerih, kar je na ravni zadnjih let. Letos so skupaj našteli 19 nesreč s smrtnim izidom, od tega je bilo sedem planincev. Najpogostejši vzrok za nesreče v planinah je še vedno zdrs, ki se največkrat zgodi med vračanjem v dolino.
Igor Potočnik je poudaril, da se planinska tura ne konča na osvojenem vrhu, ampak v dolini. Ker vsi planinci na ture niso dovolj dobro pripravljeni, so težave povezane z utrujenostjo in manjšo pozornostjo pogosto pokažejo pri vračanju, zato se takrat povečajo možnosti za nesreče, kar se kaže tudi v statistikah reševalcev. Takšen primer so reševalci obravnavali v soboto, ko je pozno popoldne pod Koroško Rinko zdrsnilo planinki, ki je nato zaradi poškodb umrla. Izbiro planinske ture oziroma gorskega cilja je treba prilagoditi psihofizičnemu stanju in sposobnostim posameznika, uporabljeni opremi, vremenskim razmeram, na pot se je treba odpraviti zjutraj, opozarja Potočnik.
Največ reševalnih akcij je od julija do septembra, ko je v hribih več ljudi, zato so pogostejše tudi reševalne akcije, v katerih je pomemben hiter odziv. Tudi letošnje poletje je na Brniku stalno pripravljena reševalna ekipa in helikopter, s katerim lahko najhitreje posredujejo, pravi Potočnik. S helikopterjem poleti opravijo okoli 40 odstotkov vseh reševanj, letos pa so jih skupaj našteli 88.
Gorski reševalci v slovenskih gorah zaznavajo velik obisk tujcev, ki so pogosto preslabo pripravljeni na težke vzpone, so slabše opremljeni in obuti, hkrati slabo poznajo teren, je poudaril Potočnik. Med tujci je tudi veliko mladih, ki so pri obisku gora najmanj previdni, vendar jih lahko le opozarjajo, medtem ko jim ture ne morejo preprečiti. Znan je primer izpred nekaj let, ko je mlad Anglež kljub opozorilom nadaljeval pot s Kredarice, vendar je zaradi slabega vremena in nepoznavanja terena zašel, se močno poškodoval in zaradi posledic nesreče pozneje celo umrl.
Hitra odzivnost helikopterske ekipe rešuje življenja. Foto: Boštjan Fon/Slovenske novice
Pomembni so zdravstveno stanje in vremenske razmere
Ob vročini se med planinci pojavljajo različna bolezenska stanja, prihaja do dehidracije zaradi premalo zaužite tekočine, nekateri imajo težave s srcem. Predvsem za starejše velja, da morajo pred obiskom planin upoštevati svoje zdravstveno stanje in tudi vremenske razmere, saj poletna vročina lahko povzroči dodatne zaplete. Potočnik planince opozarja, naj med potjo zaužijejo dovolj tekočine.
Gorski reševalci so letos najpogosteje posredovali v gorah na območju Tolmina (34 posredovanj), Bohinja (29), Bovca (23) in Kamnika (22). Vrhovi na območju lažje dostopnih območij, kot so Vršič, bohinjske gore, Kamniško-Savinjske Alpe in Triglav so med najbolj obleganimi, ugotavlja Potočnik. Gorski reševalci posredujejo tudi v primerih drugih nesreč, kot so nesreče pri delu v gozdu, gorskem kolesarjenju, jadralnem padalstvu.
Čeprav po številu intervencij tolminski reševalci prednjačijo pred kolegi iz drugih društev GRS, pa je njihova sezona letos nekoliko bolj umirjena, pravi Žarko Trušnovec, načelnik GRS Tolmin. Povedal je, da običajno vsako sezono obravnavajo do 50 primerov nesreč jadralnih padalcev, vendar je letos takih nesreč manj, saj vreme jadralnim padalcem ni naklonjeno. Posredovali so v 15 nesrečah.
Za tolminske gorske reševalce je zelo pomembno, da je na Brniku poleti zagotovljena stalna dežurna reševalna posadka s helikopterjem. Zaradi razmeroma kratkega odzivnega časa helikopterske ekipe in lažjega dostopa do bolnišnic, je marsikateri poškodovani že po eni uri od obvestila o nesreči v bolnišnici, to pa je čas, ko se, na primer, odloča, ali bo človek še hodil ali ne, je dejal Trušnovec. Čeprav delo opravljajo prostovoljno in zanj niso plačani, jim v poletnem času kljub dopustom reševalcev za intervencijo ni nikoli zmanjkalo. V skrajnem primeru za pomoč prosijo sosednje postaje GRS, je še povedal Trušnovec.
