Tiskane izdaje
Ljubljana – Policiji se je sam javil abdul bakr – You Tube »terorist«, ki je objavil videoposnetek potencialnih tarč skrajnežev v Sloveniji in napovedal, da sta »na vrsti Ljubljana in Maribor«. Menda v ozadju početja 28-letnika iz Maribora ni maščevanje policiji ali vojski, še manj terorizem, temveč je hotel namenoma »vznemiriti ljudi in izzvati negativne odzive«.
»Videoposnetka, ki sta se pred kratkim pojavila na spletni strani You Tube in prikazujeta vojaške in druge uradne objekte po Sloveniji, sta po nepotrebnem vznemirila javnost. Njihov avtor, 28-letni Mariborčan, se je danes sam javil policiji in sporočil, da je posnetka objavil z namenom, da bi druge uporabnike sprovociral v odzivih,« je pojasnjevala tiskovna predstavnica policije Vesna Drole. Tako je razvozlana skrivnost, kdo stoji za objavo posnetkov, ki sta s pomočjo Google Street View prikazovala vojaške objekte v Sloveniji, poslopje parlamenta, vlade, predsedniško palačo in sedež Mestne občine Ljubljana, pa dvorano Kolosej in nakupovalno središče Europark v Mariboru, ki naj bi bili idealna tarča za teroristični napad; pa tudi slovenske politike – predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja, notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar, predsednika SDS Janeza Janšo in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča. Naložil ju je uporabnik z vzdevkom abdul bakr,
V posnetkih, ki naj bi dajala vtis, da gre za izdelek islamskih skrajnežev, čeprav so ju strokovnjaki označili za amaterska izdelka slabše kvalitete, je med drugim pisalo, »da ima Slovenija dva milijona prebivalcev in le 7000 vojakov, da so vojaški objekti zelo slabo varovani, da Slovenci verjamejo, da so zelo varni v Evropski uniji in med državami zveze Nato«, pisanje pa se je končalo z nekakšno grožnjo, da sta na vrsti Ljubljana in Maribor.
Ovadba zaradi neokusnega poskusa šale
»Neokusen poskus šale, ki ga je avtor sicer kasneje obžaloval, je sprožil ukrepanje pristojnih služb, zato bo proti njemu vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora,« je še dodala Droletova in na naše vprašanje, ali so ga policisti v preteklosti že obravnavali zaradi kaznivih dejanj, povedala, da teh podatkov nimajo.
Čeprav se je v javnosti ugibalo, da bi lahko šlo za nekoga, ki dobro pozna vojaške objekte in bi torej lahko šlo za zaposlenega v vojski, po naših podatkih to ne drži, temveč gre za nekoga, ki precej časa preživi na spletnih omrežjih, kjer rad izziva in je torej nekakšen spletni trol, kot je vzdevek, ki se je prijel takšnih uporabnikov. Njegov namen je bila torej izključno provokacija, ki pa je s tem, ko so se vpletli mediji, policija, vojska in varnostno-obveščevalna služba, precej presegla njegove pričakovane okvire. Ker se je tega prestrašil, je sam poklical policijo.
Želja po popularnosti
Kot nam je povedal psiholog Peter Umek, ki se ukvarja s kriminalistično psihologijo, o avtorju sicer ne ve dovolj, da bi ocenil njegovo osebnost. Vendar je najmanj, kar lahko pove, da dejanje kaže na nekoga, ki ima veliko časa, saj ga je veliko porabil za izdelavo posnetka, in nekoga, ki očitno ni pomislil, kaj je s svojim dejanjem povzročil policiji in vojski, ki sta se na objavo morali odzvati. Kot je znano, je načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman namreč ob objavi takoj izdal ukaz, s katerim so povečali stopnjo varovanja nekaterih objektov in oseb (ukaz naj bi že danes preklicali), tudi policija je poostrila varnostne ukrepe. Umek je še povedal, da za nekaterimi takšnimi provokatorji lahko stoji tudi želja po popularnosti, čeprav se za vzdevki skrivajo v anonimnosti.
»Kar mu najbolj zamerim, pa je, da ni premislil, da se zaradi zadnjih terorističnih napadov ljudje odzovejo s strahom. Takšne objave v ljudeh namreč povzročajo nelagodje. Čeprav sem sam povsem zaupal razlagam strokovnjakov, da ni nevarnosti in nobenega razloga za paniko, pa je precej ljudi, ki je objavo vzelo zares. Vse, kar je lahko v povezavi s terorizmom, namreč zbuja pretirane reakcije,« opozarja Umek.
Povečano sumničenje in sovraštvo do tujcev
Umek se strinja, da lahko posnetek, čeprav se je izkazal za neslano potegavščino, kljub temu pusti posledice v razmišljanju ljudi in jim zbuja pomisleke o naši varnosti, kar po njegovem ni dobro za splošno atmosfero. Vsega se namreč ne da preprečiti, tako da je do neke mere skrb pred nevarnostjo lahko upravičena, meni Umek, vendar se ob takšnih primerih sprožajo razne debate, ob debatah pa ljudje začenjajo videvati strahove, ki jih tam ni. To bi se lahko pokazalo v povečanju sumov ob nečem, kar pomeni potencialno nevarnost, na primer zapuščenih nahrbtnikih – če jih včasih nismo niti opazili, že zdaj čedalje pogosteje vzbujajo pozornost, čedalje pogosteje se z njimi ukvarja tudi policija. Nenazadnje pa se ob teh debatah, kar je zelo opazno v zadnjem času, razrašča tudi sovraštvo do tujcev.
