Morilcu, ki »ne vidi in ne sliši«, ponovno 20 let

Svojo 70-letno partnerko je ustrelil iz brezobzirnega maščevanja, med drugim menda tudi zato, ker mu ni hotela predati denarja.

Objavljeno
15. marec 2018 14.48
dja*sojenje Grobin
Aleš Andlovič
Aleš Andlovič
Maribor - »Mojim otrokom je vzel babico, vnukom pa prababico. Zato si zasluži sto let zapora,« je ena od hčera pokojne Ane Rambaher danes dejala za Ivana Grobina. Sto ali dvajset, kolikor mu jih je senat prisodil, se morilcu najbrž sliši celo enako, saj upokojenec šteje že 87 let.

Grobinu so sodili že drugič, potem ko so višji sodniki na začetku leta prvostopenjski sodbi prižgali rdečo luč. Sodba je padla, ker se je sodni senat nehote seznanil z vsebino izjave, ki jo je Grobin kot osumljenec dal policistki, še preden mu je ta prebrala pravni pouk. Kako se je obtoženi poskušal izogniti sojenju, je tokratna predsednica senata Andreja Lukeš slišala že od svoje kolegice Tanje Rot. Podobno kot na prvem sojenju se je tudi tokrat delal ubogega. »Ne slišim vas. Tudi vidim vas ne. Jaz vsega tega sploh ne razumem. Tudi gospoda tožilca sem slišal nerazločno, nekje od daleč,« je tarnal možakar.

Pretvarjanje mu ni pomagalo

Le nekaj minut pred tem je obtoženi dobro videl fotoreporterja enega od medijev in mu osorno zabrusil: »Kaj me slikaš.« Da se obtoženi rad pretvarja, da ne vidi in sliši, da ima težave s hojo in orientacijo, so znali povedati tudi pravosodni policisti. Poskus svojevrstne obrambe pa vodje mariborskega okrožnega tožilstva Darka Simoniča ni napeljal na to, da bi Grobinu popuščal pri zahtevani kazni.

»Dokazano je, da je svojo 70-letno partnerico Ano Rambaher januarja lani ustrelil v zatilje, ko je spala. Njegov DNK so našli na pištoli, s katero je bila ustreljena. Živela je še dvanajst ur po dogodku in bi ob takojšnji zdravniški pomoči streljanje morda lahko celo preživela. Obtoženi je hotel priti do dela kupnine, ki jo je pokojna dobila za prodajo domače hiše. Poleg vsega je tudi hotela končati zvezo in ga je zaprosila, naj zapusti njeno stanovanje. Takrat so se začeli prepiri okrog denarja. Predlagam, da ga sodišče obsodi na dvajset let zapora, mu odvzame morilsko pištolo in mu do pravnomočnosti sodbe podaljša pripor,« je sodišču predlagal Darko Simonič.

Tožilčevemu mnenju o krivdi obtoženega se je pridružil tudi odvetnik Albin Ploj, ki je v kazenskem postopku kot pooblaščenec zastopal interese obeh hčera pokojne. Ti od obtoženega zahtevata vsaka 30 tisoč evrov. »Strinjam se s tožilcem in predlagam, da se izdatki pooblaščenca pokrijejo iz proračuna,« je dejal Ploj. S tem je želel zagotoviti, da bo poplačan za svoje delo v tem kazenskem postopku, saj bi bilo v primeru, da sodišče stroške pooblaščenca naloži obtoženemu, vprašanje, ali bi ta imel sredstva za poplačilo.

Oprostilna sodba 
ali kvečjemu uboj

Povsem drugačnega mnenja pa je bil zagovornik obtoženega Tomaž Žiger: »Dejanje umora iz brezobzirnega maščevanja ni bilo dokazano. Zato predlagam, da sodišče obtoženega bodisi oprosti bodisi prekvalificira dejanje v uboj.« Toda petčlanski senat se je v celoti strinjal s tožilcem. Predsedujoča Andreja Lukeš je ob razglasitvi sodbe poudarila, da je šlo za brezobzirno maščevanje, ker se Ana Rambaher ni uklonila zahtevam obtoženega po razdelitvi denarja.

Sodišče je tako odločilo, da mora Grobin za dvajset let v zapor, kljub dolgi zaporni kazni mora plačati tudi stroške sodnega postopka in izdatke pooblaščenca Ploja. Bodo pa stroške njegovega odvetnika Žigerja, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti, poravnali iz proračuna. Hčeri umorjene je sodišče poslalo na pot pravde, kjer bosta v civilnem postopku lahko uveljavljali premoženjskopravna zahtevka.

Grobin je o usodnem dnevu sicer povedal, da ga je partnerica takrat zmerjala in žalila »z vsemi živalmi«, med drugim naj bi mu rekla, da ga bo »ubila in požrla«, zato naj bi tudi prišlo do tega dejanja. Povedal je še, da je slep in da je bila tema, orožje pa je sprožil »v prazno črnino«. Ker se ni več oglasila, je sklepal, da jo je zadel, zato se je odločil, da v glavo ustreli tudi sebe. Ustrelil se je v usta in oblila ga je kri, ko je prišel k sebi, pa je šel po telefon in poklical policijo in reševalce.

Tako na prvem kot na drugem sojenju so potrdili, da je bil Grobin vešč uporabe orožja. Iz arhivskega gradiva izhaja, da je bil nekoč sodelavec sekretariata za notranje zadeve in uprave javne varnosti, torej je delal kot miličnik. Psihiater, ki ga je pregledoval, pa ga je ocenil kot nadpovprečno inteligentnega.