Izvedenci niso bili dovolj prepričljivi

Mati umrlega dečka Nejca zdravnikom ljubljanske pediatrične klinike očita malomarnost

Objavljeno
20. november 2015 17.31
Ljubljana, 6.09.2012, Avsec Darja tozi zdravnike zaradi smrti otroka. Foto: Marko Feist
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Potem ko je višje sodišče razveljavilo sodbo, s katero je okrožno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek matere dečka Nejca, ki je oktobra 2003 umrl zaradi domnevne malomarnosti malomarnosti zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra, okrožno sodišče o primeru odloča ponovno.

Ker okrožno sodišče v prvem sojenju kljub pripombam tožnice in nejasnostim v izvedenskem mnenju izvedencev ni zaslišalo, bo to v skladu z napotki višjega sodišča storilo na naroku 19. januarja. A ravno sestava komisije za izdelavo izvedenskih mnenj ljubljanske medicinske fakultete (prof. dr. Vladimir Kotnik, prof. dr. Milan Čižman in prof. dr. Borut Peterlin), ki je ljubljanski klinični center oziroma pediatrično kliniko oprala vsake odgovornosti za Nejčevo smrt, je za pooblaščenca tožnice odvetnika Davida Slugo zelo sporna, saj je medicinska fakulteta statusno prepletena s kliničnim centrom, vsaj eden od izvedencev pa je tam še vedno zaposlen, zaradi česar je odvetnik vnovič izrazil močne pomisleke o objektivnosti mnenja.

Prepozna diagnostika

Pisali smo že, da skuša Nejčeva mati Darja Absec že več let skuša dokazati, da zdravniki pediatrične klinike kljub opozorilom o možnosti, da ima njen sin redko dedno bolezen, in jasno izraženemu sumu nanjo niso opravili preiskave, s katero bi mu pravočasno postavili diagnozo in ga tudi pravočasno zdravili. Čeprav je od začetka nosečnosti zdravnike opozarjala na možnost genetske bolezni XLP (X-vezana limfoproliferativna bolezen – dedna bolezen imunskega deficita, vezanega na kromosom X) glede na to, da sta za njo bolehala njena brata, ki sta še kot otroka umrla za posledicami okužbe z Epstein-Barrovim virusom (EBV, virus herpesa), bolezen pa se prenaša po materi na moške potomce, zdravniki niso izvedli genetske diagnostike. To so opravili šele po dečkovi smrti in tako prepozno potrdili materine sume. Če bi pravočasno, ob rojstvu, potrdili limfoproliferativno obolenje, ki bi ga bilo mogoče pozdraviti s transplantacijo kostnega mozga (darovala bi ga sestra dvojčica), bi imel sin 90-odstotno možnost za preživetje, trdi mati. Transplantacijo pa so opravili šele, ko je Nejc že zbolel. Tri dni zatem je umrl v starosti treh let in petih mesecev.

Okrožno sodišče je tožbo, s katero Darja Absec od kliničnega centra in zavarovalnice Adriatic Slovenica v svojem imenu zahteva 25.000 in v imenu Nejčeve sestre dvojčice 16.000 evrov, zavrnilo in svoje sklepe oprlo na ugotovitve komisije izvedencev, ki je menila, da opustitev direktne diagnostike ni v ničemer vplivala na prepoznavanje bolezni in njeno zdravljenje. A zgolj argument izvedencev, da v tistem času ni bilo dovolj podatkov o uspešnosti zdravljenja s presaditvijo matičnih celic oziroma kostnega mozga glede na brezizhoden položaj v primeru neizvedene za višje sodnike ne zadošča, saj je po naravi stvari treba resno preveriti vse možnosti zdravljenja. »Najmanj, kar je, bi moralo sodišče terjati od izvedencev podrobno obrazložitev tega odgovora«, pravijo višji sodniki.

Čeprav je Sluga pozval toženi stranki, da v skladu s stališčem višjega sodišča predstavita ponudbo za poravnavo, toženki glede na izvedensko mnenje o poravnavi ne razmišljata.

Klinični center bo moral sodišču dostaviti tudi celotno dečkovo medicinsko dokumentacijo (temperaturnih listov doslej še namreč niso).