Tiskane izdaje
Medtem ko se je lanski julij v zgodovino zapisal po prelivanju krvi, je bilo letos stanje nekoliko boljše. Kljub vsemu ne mine dan, da ne bi v obdobju povečanega prometa na slovenskih cestah po radiu obveščali voznikov o zastojih zaradi nesreč, predvsem se to pozna, ko poči na avtocesti.
Čeprav je bilo v zadnjem mesecu na cestah manj mrtvih kot v enakem obdobju lani, je na splošno prometna varnost, vsaj kar zadeva smrtne žrtve, slabša. Lani je do vključno včerajšnjega dne na cestah umrlo 70 udeležencev, letos pa že 83. Tako upanje, da bomo po rekordno dobrem letu 2015 še naprej lovili trend izboljšanja varnosti na slovenskih cestah, vse bolj usiha.
Če se osredotočimo samo na poletni julij, je število prometnih nesreč zadnja leta upadalo, toda v glavnem gre za nesreče, v katerih se je krivila le pločevina. Pri tistih s poškodbami ni zaznati tako dobrega trenda. Število poškodovanih in mrtvih se ni bistveno zmanjšalo, pravzaprav iz leta v leto niha, le pri hudo poškodovanih bi za letos lahko rekli, da je stanje nekoliko boljše, medtem ko je bil letošnji julij glede smrtnih žrtev drugi najslabši v zadnjih šestih letih.
Vozniki pasejo zijala
Vzrok nesreč se ne spreminja, opozarjajo strokovnjaki. Še vedno je na prvem mestu prevelika hitrost, večkrat v povezavi z alkoholom, sledita izsiljevanje prednosti in neprevidno prehitevanje, na avtocestah pa so vse pogostejši trki zaradi premajhne varnostne razdalje. Ta ima pri veliki hitrosti lahko tudi usodne posledice, poleg tega ogled kraja nesreče, ugotavljanje vzroka in odstranjevanje posledic zahtevajo nekaj časa, zato še posebej v poletnih mesecih nastajajo dolgi zastoji. Smrtne in hude poškodbe so tudi posledica neuporabe varnostnega pasu.
Ob nesreči na primorski avtocesti, ki se je predvčerajšnjim zgodila v smeri proti Kopru, so na prometnoinformacijskem centru opazili, da je veliko voznikov v smeri proti Ljubljani upočasnilo vožnjo in celo ustavljalo, ker so opazovali nalet vozil na nasprotnem voznem pasu. Opozarjajo, da je takšno početje zelo neodgovorno in predvsem nevarno.
Po več letih izboljšanja občuten upad
Že vse od lanskega poslabšanja prometne varnosti se strokovna javnost ukvarja z vprašanjem, kaj je razlog, da se je po več letih izboljšanja prometne varnosti, kar so opazili celo v tujini, stanje na lepem občutno poslabšalo. Medtem ko imamo za večino prekrškov ene najvišjih glob v evropskih državah, se mnogi strinjajo, da je minil čas, ko se voznike disciplinira (le) s strogimi sankcijami.
Foto: Delo
»Po vseh letih zaostrovanja zakonodaje bo morda v bližnji prihodnosti prišel čas, ko se bodo globe znižale, saj gre to skupaj z večjo ozaveščenostjo udeležencev v prometu. Večji poudarek pa bo na alternativnih sankcijah, raznih delavnicah, rehabilitacijskih programih,« je že pred časom za Delo poudaril Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Pri tem je opozoril na nepremišljene poteze pri spremembi zakonodaje in navedel primer: potem ko je pred časom zakonodajalec iz zakona črtal odvzem avtomobila najhujšim prekrškarjem, se je število povzročiteljev smrtnih nesreč med vozniki brez izpita močno povečalo.
