Tiskane izdaje
Koper – »Vesela sem. Vsaka obravnava je bila za oškodovano družino zelo velik stres, pričakujem pa seveda, da se bo nasprotna stran pritožila, čeprav si zaradi zamudnih obresti, ki se bodo še dodatno kopičile, povzroča škodo,« komentira odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.
Po sedmih letih mrcvarjenja je družina iz Nove Gorice dočakala razsodbo v odškodninski tožbi proti Bolnišnici Postojna. Zahtevek je bil vložen na začetku leta 2008, v primeru so se zamenjali štirje sodniki, prvi je odšel med odvetnike, druga sodnica je zanosila in odšla na porodniški dopust, tretja pa je bila zaradi slabega dela s sodniške funkcije razrešena.
Odvetnik porodnišnice Miran Škrinjar danes primera ni hotel komentirati; tožba je bila sicer vložena zaradi hude strokovne napake zdravnika, ki je marca leta 2005 v nasprotju s porodničino voljo vztrajal pri vaginalnem porodu, čeprav je imela napotnico svojega osebnega ginekologa za carski rez in tudi ni podpisala, da se strinja z vaginalnih porodom ter zaradi umanjkanja pojasnitvene dolžnosti.
Novogoričanka I. J. je tudi prvega otroka rodila s carskim rezom; drugič pa ji ga porodničar Robert Likar ni hotel opraviti. »Še vedno pravim, da se zdi, da je varoval interes denarja, torej stroške porodnišnice, ne pa interesa matere in otroka, saj je kar naprej govoril o denarju in grozil, da bosta starša za carski rez morala plačati. Otroka so poskušali izvleči z vakuumom, nato je materi počila maternica in šele takrat so ji opravili carski rez,« razlaga odvetnica družine.
Koprski okrožni sodnik Matej Papler je dosodil skupaj približno pol milijona evrov odškodnine, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od marca leta 2008 pa je znesek precej višji. »Odškodnina v višini 400 povprečnih neto plač je ena najvišjih, če ne najvišjo dosojeno odškodnino pri nas zaradi zdravniške napake do zdaj, a ta denar bo družini omogočil, da bo otrok ustrezno negovan, imel primerne bivanjske pogoje v pritličju, zdaj namreč živijo v nadstropju v bloku, pa fizioterapijo ter ustrezen invalidski voziček.« Nanj je namreč prikljenjen vse od rojstva, ne more jesti in ne sedeti sam, ima pa tudi hudo epilepsijo.
In kako so materi sporočili kakšne posledice bo imel njen drugorojenec zaradi hude, skoraj petnajstminutne, dihalne stiske, ki jo je utrpel med porodom? Vprašali so jo: »Ali vaš prvorojenec hodi in se lahko igra? Dobro. Kajti ta otrok tega ne bo mogel.« Starosta slovenskega porodničarstva Marko Lavrič, ki je sodeloval pri okoli 15.000 porodih in takim tožbam staršev načelno ni naklonjen, je v tem primeru ocenil, da gre za enega od redkih, pri katerem je utemeljen sum storitve strokovne napake.
Življenje nikakršno
V obrazložitvi sodbe je med drugim zapisano, da je otrok zaradi zdravniške napake delavcev postojnske porodnišnice utrpel hudo poškodbo in zaradi celebralne paralize ni sposoben običajne mobilnosti, odvisen je od pomoči tretjih, njegovo socialno, delovno in intelektualno udejstvovanje v življenju pa bo skoraj nikakršno.
»V življenju mu je vzeto vse, razen morebitnega lastnega zavedanja, zaradi česar bo njegovo trpljenje toliko večje. Vse to pomeni hudo trpljenje tudi za njegova starša in brata,« je med drugim zapisal sodnik. V postojnski porodnišnici, ki med procesom zadeve ni želela komentirati, so vsa ta leta vztrajali, da med porodom niso ravnali v nasprotju s pravili stroke, da pa so se med porodom nesporno zgodili medicinski zapleti; tudi danes so za medije molčali.
Zavarovalnica Triglav, ki je bila v postopku stranski intervient, je uveljavljala ugovor, da je škodni postopek že zastaral, a ji sodišče ni pritrdilo. Podatkov o izplačanih odškodninah zaradi zdravniških napak ne razkrivajo. Odškodnino izplačajo v skladu z zavarovalno pogodbo, ki pa lahko vsebuje tudi zneskovne omejitve. To pomeni, da odškodnina, ki jo izplača zavarovalnica, ni nujno enaka celotni vrednosti škode.
Bolnišnica: ni bila napaka, pač pa zaplet
Iz Bolnišnica Postojna pa se nam je danes le oglasil direktor Aleksander Merlo. Potrjuje, da so kot tožena stranka prejeli sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, iz katere po njegovih besedah nedvoumno in jasno izhaja, da v primeru poroda ni nobenega dvoma o tem, da bi bila pri njem storjena zdravniška, ne druga napaka, ki bi povzročila poškodbe; ampak je prišlo do zdravstvenega zapleta. Sodišče, tako Merlo, je svojo odločitev o odškodninski odgovornosti oprlo na domnevno opustitev pojasnilne dolžnosti, ki pa je za bolnišnico sporna in bo zaradi tega vložena pritožba.
