Ko avto zaplava po vodi na cesti, ne uboga več

Ljubljana – Tako kislega poletja s tako veliko padavinami že dolgo ni bilo. Ne le rahel dež, doživeli smo nekaj močnih nalivov in vožnja v takšnih razmerah je zelo neprijetna, za nekatere celo strašljiva, pravijo na AMZS, kjer so opozorili na nevarnosti, ki prežijo na voznike v takšnem vremenu.

»Dejstvo je, da vremenske razmere vplivajo na razmere v cestnem prometu. V kolikšni meri tudi na prometne nesreče, pa je težko reči, saj na podlagi statističnih podatkov tega ne moremo natančno definirati. Samo vreme namreč ne more biti vzrok za prometno nesrečo,« pravijo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.

Statistični podatki kažejo, da se je v zadnjih petih letih skoraj 85 odstotkov vseh nesreč zgodilo v jasnem in oblačnem vremenu. »Če definiramo slabo vreme kot deževno, lahko razberemo, da se 9,35 odstotkov prometnih nesreč zgodi v deževnem vremenu, 3,68 odstotka v snegu in dober odstotek nesreč v megli ter močnem vetru,« pojasnjuje Vesna Marinko. Tudi pri najhujših prometnih nesrečah s smrtnim izidom je stanje podobno. Kar 87 odstotkov vseh nesreč se po besedah Marinkove zgodi v jasnem in oblačnem vremenu, v deževju 9,9 odstotka smrtnih prometnih nesreč, v snegu in megli pa skupaj 2,1 odstotka.

Zaradi luž lahko izgubimo oblast nad vozilom

Na AMZS opozarjajo, da v primeru velike količine dežja v krajšem času, kar je značilno za poletne nevihte, nevarnost predstavljajo večje ali manjše luže, včasih celo potočki, kadar voda ne more dovolj hitro odtekati s ceste. V takšnih primerih lahko pride do splavanja oziroma »akvaplaninga«, ki je po njihovih podatkih med najpogostejšimi vzroki za nesreče v deževnem vremenu. Gre za pojav, ko pnevmatika zaradi plasti vode izgubi stik s cesto in plava po vodni površini. Takrat postane nevodljiva in neodzivna, avto pa gre po svoje in ne uboga ukazov, opozarjajo. Ko voznik z avtom zapelje v globoko lužo, najprej začuti zmanjšanje hitrosti in izgubo nadzora nad krmiljenjem avtomobila. V takšnem primeru je najbolje odmakniti nogo s plina in stisniti pedal sklopke, volan pa držati pri miru in ohraniti smer vožnje. Pnevmatike se bodo tako vrtele s hitrostjo vožnje in ne bodo skušale zablokirati, kar koristi, ko voznik znova zapelje na bolj suh del ceste, pravijo na AMZS.

Večja težava pa nastane, ko vozilo zaradi neenakomerne plasti vode zanese. Če je hitrost zmerna, bo vmes posegel sistem za nadzor stabilnosti (ESC) in pomagal ohraniti smer, pri čemer bodo potrebni le minimalni popravki z volanom. Pri vozilih, ki tega elektronskega pomagala nimajo, pa bo potreben zelo odločen in ustrezen odziv z volanom, ki pa mu večina voznikov ni kos, opozarjajo. V programih AMZS Centra varne vožnje na Vranskem veliko pozornosti zato posvetijo ravno takim situacijam in voznika naučijo pravočasno in ustrezno reagirati ob splavanju in izgubi smeri.

Najboljša rešitev, da se voznik izogne splavanju, je sicer zmanjšanje hitrosti in uporaba dobrih pnevmatik s čim globljim profilom, zaradi katerega voda odteka izpod stične površine pnevmatike. Na AMZS ob tem pojasnjujejo, da zakon sicer predpisuje spodnjo mejo globine profila pri 1,6 milimetrih, kar pa je za dobro obnašanje pnevmatike na mokri cesti veliko premalo.

Umazano vetrobransko steklo se hitreje zarosi

Med najbolj neprijetnimi in nevarnimi posledicami nenadnega poslabšanja vremena je tudi slaba vidljivost na cesti, sporoča AMZS: »Močan dež, pršec avtomobilov pred nami ali megla zelo močno zmanjšajo vidljivost, s tem pa tudi čas za odziv na nenadne dogodke. Ob slabi vidljivosti zmanjšajte hitrost in povečajte varnostno razdaljo. Pri tem velja opozoriti, da je treba hitrost zmanjševati postopno in ne nenadno, saj lahko povzročite nalet.« Na AMZS dodajajo, da med osnovne pogoje za dobro vidljivost spada očiščeno vetrobransko steklo, seveda tudi znotraj. Zaradi plasti umazanije se namreč lahko bistveno hitreje zarosi. Vsak avtomobil, ki ima vgrajeno klimatsko napravo, ima sicer tudi možnost samodejnega odroševanja stekel, na AMZS pa presenečeno opažajo, da marsikateri voznik ali voznica te funkcije ne pozna in jo zamenjuje z gretjem stekel. A tudi ta ob umazanih steklih ali slabem delovanju klime ne pomaga.

Ko voznika skrajne vremenske razmere ujamejo na cesti, se mora odločiti, ali bo previdno nadaljeval vožnjo ali zapustil cesto in nevihto prevedril na varnem mestu. Kljub vsem opozorilom se marsikdo še vedno ne zaveda nevarnosti ustavljanja na odstavnem pasu avtoceste, pod nadvozi ali celo v predorih – da njihovega avtomobila ne bi zdelala toča. To je namreč smrtno nevarno in takšni vozniki si zaslužijo najstrožjo kazen, menijo na AMZS.