Kokain so tihotapili tudi v obešalnikih

Ljubljana – Šesterica, obsojena zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, bo za zapahi prebila manj, kot je sprva določilo ljubljansko okrožno sodišče. Višji sodniki so obdolženim namreč nekoliko omilili kazni, del sodbe, ki se nanaša na plačilo denarne kazni in odvzem premoženjskopravne koristi, pa so razveljavili.

Obtoženi so vpletenost v tihotapljenje heroina iz Turčije in kokaina iz Dominikanske republike na začetku sojenja zanikali, a so ob koncu postopka ob spremenjeni, milejši obtožnici krivdo vendarle priznali.

Dejanu Kefertu so okrožni sodniki tako določili štiri leta in 11 mesecev zapora, a mu je višje sodišče kazen znižalo za tri mesece. Anton Lucaj bi moral po prvostopenjski sodbi za zapahi odsedeti štiri leta in osem mesecev, njegov brat Simon Lucaj pa mesec dni manj, a so jima višji sodniki kazen znižali in obema določili štiri leta in dva meseca zapora. Frediju Kukovcu, ki so ga okrožni sodniki obsodili na štiri leta in štiri mesece zapora, so kazen znižali za dva meseca. Slaviša Kojadinović (prvotno obsojen na tri leta in 11 mesecev zapora) bo v zaporu zgolj tri leta, Jakob Jaki Bergant pa dve leti in pol (dva meseca manj, kot so mu lani novembra določili prvostopenjski sodniki).

Ponovno o denarni kazni

Okrožno sodišče je obsojenim poleg zapornih naložilo tudi plačilo denarne kazni, in sicer od 1600 do 9000 evrov, prav tako je odredilo, da morajo vrniti več kot sto tisoč evrov, ki so jih zaslužili s preprodajanjem mamil. Največ, kar 78.550 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, bi moral vrnil Simon Lucaj. A so višji sodniki ta del sodbe razveljavili in vrnili v novo sojenje, saj menijo, da prvostopenjsko sodišče ni dobro utemeljilo svoje odločitve o izrečenih denarnih kaznih, odvzemu premoženjskopravne koristi in zaseženih predmetih ter o plačilu stroškov kazenskega postopka.

Kriminalisti so septembra 2012 v sodelovanju s srbskim oddelkom za boj proti organiziranemu kriminalu aretirali člane mednarodne hudodelske združbe, v kateri naj bi imel največjo vlogo Vinko Rakonjac, ki je Slovence organiziral, da so v Amsterdam, kjer se je povezal s kupci heroina, vozili rjavi prah.

Heroin, skupaj 7,5 kilograma, so jeseni leta 2011 kupili v Turčiji. Za kilogram rjavega prahu naj bi odšteli po 24.000 evrov, na Nizozemsko pa naj bi potoval v več manjših pošiljkah. A je imel v Avstriji smolo Kukovec, ki se je nekega dne v Ljubljani vkrcal na avtobus, ko pa so avstrijski organi med kontrolo potnikov pregledali njegovo prtljago, so našli več kot dva kilograma heroina ter tako prekinili njegovo potovanje in tihotapski posel.

Združba je kokain, kot so ugotovili med sojenjem, kupovala od neznancev v Dominikanski republiki; zanj so odšteli okrog 40.000 evrov za kilogram. Tožilstvo je trdilo, da so hoteli člani združbe v Sloveniji, Srbiji, Španiji in na Nizozemskem prodati pet kilogramov kokaina, a je vse skupaj padlo v vodo. Tako so 14. januarja 2012 na letališču v Punta Cani v Dominikanski republiki aretirali Srba Nebojšo Bojovića, ki je imel med prtljago štiri obešalnike, v njih pa 2,5 kilograma kokaina. Tudi Bergant bi moral v obešalnikih pretihotapiti kokain in je bil kot »turist« že v Dominikanski republiki ter imel v Punta Cani rezerviran povratni let. A se je dobavitelj kokaina zaradi prijetja srbskega kurirja ustrašil, zato ga je Bergant čakal zaman.

Olajševalne okoliščine

Čeprav je obramba v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo trdila, da je bilo, na primer, v dobrih dveh kilogramih mamila, ki so ga zasegli Kukovcu, zgolj šest gramov čistega heroina in da torej po mnenju obrambe ne drži tožilski očitek o tihotapljenju dveh kilogramov droge, so višji sodniki take navedbe zavrnili. Po sodni praksi se namreč za heroin šteje celotna mešanica z vsemi primesmi, obtoženi pa so na sojenju priznali, da so mamilo redčili.

Po drugi strani pa so se višji sodniki strinjali z obrambo Simona Lucaja, da je okrožno sodišče zagrešilo napako, ko je pri odmeri kazni kot oteževalno okoliščino upoštevalo, da so storilci ravnali z direktnim naklepom, saj tega kaznivega dejanja na drugačen način sploh ni mogoče storiti, zato so (tudi drugim) obdolženim znižali kazni. Pri Antonu Lucaju je na znižanje kazni vplivala njegova dosedanja nekaznovanost, pri Kefertu pa okrožno sodišče po mnenju višjega ni v zadostni meri kot olajševalno okoliščino upoštevalo bolezen njegove žene in skrb za mladoletna otroka.

Pri Kojadinoviću, ki jo je tako odnesel z najnižjo kaznijo, je okrožno sodišče storilo napako, ko ga je obsodilo za kaznivo dejanje, ki mu ga tožilstvo sploh ni očitalo. Čeprav je bil v obtožnici pri tem kaznivem dejanju res omenjen, je tožilstvo na začetku postopka namreč opozorilo, da gre za strojepisno napako.