Kordež krivdo priznal in sodišče prosil milosti

Sodišče je priznanje krivde sprejelo, za odločitev o sodbi si je vzelo dva dni časa.

tor, 19.01.2016, 10:58; spremenjen: 18:15

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je na predobravnavnem naroku po pričakovanjih priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo trgovskega centra Primskovo, prenosom preostalih centrov na družbo HTC Dva ter financiranjem lastninjenja Merkurja.

Obtoženi Bine Kordež, ki ga je tožilec označil za vzor za številne menedžerje, ki so po spornih lastninjenjih poskušali oziroma še poskušajo na vse mogoče načine preprečiti, da bi jih dosegla roka pravice, je na predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču priznal krivdo za mešetarjenje s trgovskimi centri Merkurja ter financiranje menedžerskega prevzema družbe po obvodih.

Sporazum s tožilstvom predvideva kazen sedem let in mesec dni zapora, odšet je del prestane kazni, ki jo je Kordež že prestal. V sporazumu je zapisana še stranska denarna kazen v višini 23.500 evrov, ki jo bo moral Kordež poravnati v dveh letih po pravnomočnosti sodbe, plačati pa bo moral tudi stroške sodnega postopka.

Kordež je bil zaradi zlorabe položaja v primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo, s katero je bil Merkur oškodovan za dobrih devet milijonov evrov, septembra 2012 že obsojen na pet let zapora. Po pritožbi tožilstva je višje sodišče kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, ker je sodba s tem postala pravnomočna, je Kordež začel julija 2013 prestajati zaporno kazen. Po 15 mesecih bivanja na Dobu je vrhovno sodišče zaradi bistvenih kršitev postopka delno ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo ter ga izpustilo iz zapora.

V zadnjih štirih letih je tožilstvo zoper Kordeža prejelo še več kazenskih ovadb zaradi zlorabe položaja pri domnevnem oškodovanju Merkurja ob menedžerskem prevzemu, zadnjo ovadbo je prejelo novembra lani. Tožilstvo je nato vložili novo obtožnico glede spornega prenosa preostalih trgovskih centrov na družbo HTC dva in lastninjenja Merkurja. Ko je obtožba postala pravnomočna, je sodišče na predlog tožilstva obe zadevi združilo v en postopek.

Kordež, ki ga je leta 2007 Združenje Manager imenovalo za menedžerja leta, je na svojo željo s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde. Sporazum je po besedah tožilca Jožeta Kozine plod večletnih prizadevanj, vendar je bilo v preteklosti še preveč nerešenih zadev, da bi ga sklenili.

Preden je sodišče sprejelo dogovor in priznanje krivde, je Kordež potrdil, da je bil njegov interes, da se zadeva zaključi. »Ne bežim od odgovornosti, glede na moj odnos pa sem pričakoval, da bo sporazum ugodnejši, vendar sem ga po pogajanjih na koncu podpisal. Sodišče bo mogoče izreklo milejšo kazen,« je povedal obtoženi in za milejšo sankcijo tudi zaprosil.

Tožilec: Denar ni šel neposredno v Kordežev žep

»Bine Kordež je bil inciator sporazuma. To je moralni vidik, ki se premalo ceni,« je v sodni palači poudaril tožilec Jože Kozina. Tako kot so nekateri obtoženci za gospodarski kriminal v preteklosti izkoriščali sistem in se na vse mogoče načine trudili, da se izognejo sodišču, je imel tudi Kordež po njegovih besedah to možnost.

»Lahko bi 'zbolel' in se izognil obiskom sodišč. Lahko bi šel po poti drugih in iskal možnosti za izigranje sistema, dosegel, da zadeve zastarajo, da ne bo sodbe, vendar je izbral težjo pot, zgled etike in morale,« je še poudaril Kozina. Korist je bila, tako pravi tožilec, usmerjena v družbo Merfin, ne v posameznike, ki so sporni prevzem izvedli. »Denar ni šel neposredno v Kordežev žep,« je še dodal.

Preden je sodišče sprejelo dogovor in priznanje krivde, je Kordež potrdil, da je bil njegov interes, da se zadeva zaključi. »Ne bežim od odgovornosti, glede na moj odnos pa sem pričakoval, da bo sporazum ugodnejši, vendar sem ga po pogajanjih na koncu podpisal. Mogoče sodišče izreče kakšno milejšo kazen,« je povedal obtoženi.

Kordeževi grehi

»Po moji osebni presoji je to poštena kazen,« je na Kordeževo prošnjo odgovoril tožilec Jože Kozina. Tudi njegova zagovornica je predlagala, da sodišče pri odmeri kazni upošteva osebne okoliščine. »Izredno obžaluje izid menedžerskega odkupa. Sodišču je predlagala, naj zaradi vseh okoliščin odobri prestajanje zaporne kazni na odprtem oddelku in tožilstvo temu ni nasprotovalo. »V treh, štirih letih, odkar so potekali postopki, ni bežal pred odgovornostjo. Kot se spomnim, zaradi njega ni odpadla nobena obravnava, zato tožilstvo temu predlogu ne nasprotuje,« pojasnjuje Kozina.

Ali bo sodni senat prisluhnil prošnjam Kordeža o znižanju kazni, ki jo je dosegel v pogajanjih s tožilstvom, bo znano v četrtek, ko je predsednik senata Srečko Škerbec razpisal narok za izrek kazenske sankcije. Ker je sodišče priznanje sprejelo, skladno z zakonodajo ne more izreči višje kazni, lahko pa jo zniža.

Konec leta 2007 je Merfin, ki ga je ustanovila stotnija vodilnih delavcev Merkurja s Kordežem na čelu skupaj z nekaj partnerji, po visoki ceni prevzel Merkur. Merfin je financiral in izvedel večji del prevzema. Kupci so za ta posel pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil, in jih delno zavarovali z osebnim premoženjem in delnicami Merkurja. Ker posli zaradi preveč idealističnih predpostavk in pozneje zaradi vse večje gospodarske krize niso rasli skladno s Kordeževimi pričakovanji, ni bilo dividend, s katerimi bi prevzemniki vračali posojila. Tudi likvidnost je začela šepati in vodstvo Merkurja je vse teže zagotavljalo denar za tekoče poslovanje, Merfin se je znašel v primežu bank.
V tej stiski je Kordež povlekel več spornih potez, kaj kmalu pa so po njih začeli brskati kriminalisti NPU.

Kordež je leta 2011 odstopil kot predsednik uprave, popravljeno poslovno poročilo revizijske hiše KPMG pa je opozorilo na potencialno oškodovanje podrejene družbe, nezakonite ali nične posle (poroštvo Alposu, korporacijski garanciji GBD Skupini in Viatorju & Vektorju, sporazum o poravnavi obveznosti s Cimosom, sporazum med Merfinom in Merkurjem o nadomestitvi vrednosti, posli Merkurja ali Merfina s HTC Dva, Savo, NFD ...). Tudi posebna revizija Deloitta za obdobje od 2007 do 2010 je ugotovila sum oškodovanja Merkurja pri poslih z družbo HTC Dva, z dajanjem posojil in poroštev, s preprodajo trgovskih centrov, z nakupom različnih delnic. V številnih točkah sumi odgovorne v Merkurju ali odvisnih družbah obvodnega financiranja, zlorabe položaja in prevarantskega računovodskega poročanja.

Pred sodniki se je najprej znašlo oškodovanje Merkurja zaradi prodaje trgovskega centra Primskovo. Kordež in sodelavci naj bi Merkurju pri tem odtegnili za malo več kot devet milijonov evrov. Vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja je bila družba HTC Dva, sporen pa prenos nepremičnin in posojila, ki naj bi jih Merkur odobraval Merfinu brez ustreznih zavarovanj in jih nato prenesel na HTC Dva. Tretji sklop obtožb se nanaša na obvodno financiranje, pri čemer je banka kreditirala Merfin prek obvodnega podjetja, saj Merfin sam ne bi mogel dobiti kredita zaradi prevelike izpostavljenosti. V tej vlogi se je omenjalo na primer Iskratel, Gorenje, Skupino G, pred tem H & R ter Gorenjsko banko in Factor banko.

Banka zanika krivdo

V Gorenjski banki so odločno zanikali, da bi prek obvodnih podjetij financirali menedžerski prevzem Merkurja. Svoje stališče je banka danes predstavila tudi na sodišču. »Banka je na sodišču spet pojasnila, da obravnavanih kreditnih poslov ne šteje za navidezne in posledično v njih ni nastopala kot kreditodajalec Merfina ali Merkurja prek tako imenovanih obvodnih posojilodajalcev. Takšnemu stališču banke je v edinem pravnomočno zaključenem civilnem postopku v celoti pritrdilo tudi sodišče.« Dve podjetji, ki naj bi nastopali kot obvodna posojilodajalca Merfina, sta banki kredit že vrnili, eno pa ga še vrača, kar prav tako nasprotuje navedbam o navideznem kreditiranju, poudarjajo v banki in dodajajo, da bodo nadaljevali sodno uveljavljanje terjatev.

Prijavi sovražni govor