Zadeva Patria: Krkovič napovedal odškodninsko tožbo proti državi

Tožba zaradi razveljavljene sodbe, ker je moral v zaporu preživeti 249 dni, porušenega zdravja ter okrnjenja dobrega imena.

Objavljeno
15. november 2016 14.09
Š. P., STA
Š. P., STA
Ljubljana − Anton Krkovič je napovedal, da bo zaradi zadeve Patria vložil odškodninsko tožbo proti državi. Kot je dejal, bo tožbo vložil tudi Ivan Črnkovič, medtem ko za Janeza Janšo ne ve natančno. »Se pa pogovarjamo v tem kontekstu,« je dejal na novinarski konferenci, sicer namenjeni komentarju zavrnitve sodne preiskave v zadevi Sestreljeni helikopter.

Kot je povedal Krkovič, tožbo trenutno še pripravlja, vložena pa bo nekje konec leta ali v začetku prihodnjega leta. Državo bo tožil, ker je moral zaradi razveljavljene sodbe v zadevi Patria v zaporu preživeti 249 dni, porušenega zdravja, ki sta mu ga načela celoten proces in zapor, ter okrnjenja dobrega imena.

Kakšen znesek bo zahteval, trenutno še ne ve, so pa po njegovi oceni pri nas trenutno dosojene odškodnine za tovrstne primere zelo nizke.

Nasploh je napovedal, da bo drugo leto njegove izstavitve računov vsem tistim, ki so ga načrtno blatili. Tako je že vložil tožbo proti nekdanjemu vodji obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo Antonu Peinkiherju, ki je v medijih zanj med drugim zapisal, da je skupaj z Janšo organiziral grosistično prodajo orožja Hrvatom. Tožbo Krkovič napoveduje tudi proti avtorici knjige Skrito povelje Dragi Potočnjak, ker da v knjigi navaja, da je trgovec z orožjem.

Z odločitvijo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je to pred kratkim zavrnilo zahtevo Emilije Mrlak za uvedbo sodne preiskave zaradi sestrelitve helikopterja med osamosvojitveno vojno, je Krkovič zadovoljen. Toliko bolj zato, ker je v njej po njegovih besedah nekaj zanimivih pravnih kvalifikacij, ki niso pomembne zgolj za ta primer, ampak tudi za pogled na celotno osamosvojitveno vojno.

Tako med drugim v obrazložitvi odločitve piše, da je bil helikopter, v katerem je umrl Toni Mrlak, glede na vse takratne okoliščine legitimna vojaška tarča, kot tudi, da je JLA v tistem času delovala sovražno.

Krkovič je danes tudi zanikal nekatere navedbe in dokumente, da je bil Mrlak takrat sodelavec Teritorialne obrambe. O dokumentu, ki naj bi ga leta 1993 podpisal takratni obrambni minister Janša in v katerem je navedeno, da bi Mrlakov takratni status lahko izenačili s statusom pripadnika Teritorialne obrambe, pa je Krkovič dejal, da gre za čisti ponaredek oziroma enega od množice ponarejenih dokumentov iz tistega časa.