Leto dni zapora za napad na tožilstvo

Aleksander Anželj je iskreno obžaloval, da je razbil steklo na vratih tožilstva, a ga tudi to ni obvarovalo pred ječo.

Objavljeno
28. julij 2017 20.42
dav
Aleš Andlovič
Aleš Andlovič
Ptuj – »Skupna kazen znaša eno leto zapora. Poleg vsega bo moral obtoženi ministrstvu za pravosodje pokriti še nastalo škodo, ki znaša nekaj več kot 600 evrov,« je v obrazložitvi sodbe Ptujčanu Aleksandru Anželju pojasnila sodnica Katja Kolarič. Zagovornica obtoženega, odvetnica Metka Slanič je le zamišljeno gledala predse, nato pa dejala: »Seveda se bomo pritožili.«

Razočaran je bil nad odločitvijo sodišča tudi 34-letni kmetijski tehnik, ki je nato zbranim novinarjem razdelil liste z rokopisom svojega pogleda na zadevo, a je pravosodni policist liste »iztrgal« iz rok predstavnikov medijev z besedami: »To boš poslal po pošti.«

Še pred razglasitvijo sodbe je bil Aleksander Anželj na hodniku pred razpravno dvorano prešerne volje. Pravosodna policista je spraševal, ali mu bosta takoj snela lisice na rokah in nogah, če bo oproščen. A ob branju razsodbe, mu je dobra volja pošla. Uvidel je, da bo naslednjih nekaj mesecev preživel za zapahi, kjer je že vse od 17. maja letos. Takrat je pozvonil na ptujskem okrožnem tožilstvu in nato želel nasilno vstopiti v prostore tožilstva. Toda strojepiska ga je prepoznala in ga ni spustila v zgradbo, saj se je spomnila, da je obtoženi natančno dva meseca pred obravnavanim dogodkom prostore tožilstva zapuščal z besedami: »Ni čudno, da se komu zmeša. Vse je treba postreliti.«

Posredovali so policisti

Zatem ko je Anželj tistega opoldneva z nogo tako brcnil v vhodna vrata tožilstva, da se je razletelo steklo (sicer ojačano s kovinskimi žicami), so zaposleni na tožilstvu uvideli, da je vrag vzel šalo in na pomoč poklicali policijo. Vodja ptujskega tožilstva Diana Šeruga je na sodišču povedala, da je obtoženi vpil: »Na tožilstvu so sami lažnivci, kradljivci in kurbe.« Posredovali so policisti, ki so Anželja odpeljali v pridržanje, od tam pa po odločitvi preiskovalnega sodnika še v pripor. Med drugim so pri njem našli še nahrbtnik, ki ga je nosil med incidentom na tožilstvu in v katerem sta bila nož ter lesen ročaj za sekiro.

Razlog, da je obtoženi Anželj sploh prišel na sodišče, je banalen. Od tožilca je namreč zahteval, da mu vrnejo stvari, zasežene med hišno preiskavo. Takrat naj bi preiskovalci z njegovega doma odnesli za dobrih dva tisoč evrov gotovine in pripomočke za pridelavo prepovedane droge konoplje. »Denar je želel, ker ga je potreboval. Takrat je bil v razhajanju s partnerico, ki ji je dolgoval denar,« je poskušala sodišču pojasniti odvetnica Slaničeva. A sodnica Kolaričeva je ostala neomajna in Anželju zaradi oviranja pravosodnih organov prisodila deset mesecev zapora, tri mesece pa zaradi poškodovanja tuje stvari (nato pa izrekla skupno kazen dvanajstih mesecev zapora).

Takšno višino kazni je sodišču predlagal tudi tožilec Martin Ulaga: »Sicer je poskušal obtoženi pomen svojega dejanja minimalizirati, a gre za kaznivo dejanje, ki si zasluži zaporno kazen. Upoštevati je treba veliko mero agresivnosti, ki jo je pokazal obtoženi, poleg vsega pa je želel tudi vplivati na delovanje državnih organov.«

Zagovornica obtoženega je bila povsem drugega mnenja: »Priznal je, da je bilo dejanje velika neumnost. Mislim, da je svojo lekcijo dobil že z dvomesečnim priporom in da bi namestitev v zaporu nanj vplivala negativno in ne bi imela namena, ki ga je imel v mislih zakonodajalec. Predlagam, da se obtoženemu izreče pogojna obsodba.« Toda besede odvetnice niso padle na plodna tla.