Maratonsko zasliševanje nekdanje direktorice Betnave

Sojenje Mirku Krašovcu Dragica Marinič, zaslišana kot priča, se je na trenutke bolj branila kot pričala.

Objavljeno
04. junij 2015 11.06
Š. K., Celje
Š. K., Celje

Celje − Na sojenju nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu so včeraj na celjskem okrožnem sodišču zaslišali le eno pričo. Nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič je več ur odgovarjala na vprašanja, samo zapis njenega zaslišanja v preiskavi je sodnica Romana Gradič brala skoraj dve uri.

Mariničeva, ki je zaradi pomoči pri poslovni goljufiji pri črpanju 1,7 milijona evrov evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava že bila obsojena na pogojno kazen (23 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let), je včeraj dejala, da je bil Mirko Krašovec ključna oseba v tej zgodbi. Priznala je, da je kot takratna direktorica jeseni 2009 podpisala zahtevek za sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Dodala je, da je bil njen podpis usoden, vendar je to storila zato, ker je verjela Krašovcu, ki ji je menda dejal, da je z ministrstvom za gospodarstvo dogovorjeno, da je v zahtevku lahko skladiščen material, to naj bi potrdila tudi takratna direktorica Vegrada Hilda Tovšak.

Mariničeva je svoje pričanje tako spremenila, saj je nazadnje dejala, da ji je državna uslužbenka Vilhelmina Habot rekla, da lahko na podlagi materiala zahteva sofinanciranje. Habotova je to zanikala.

V precej čustvenem pričanju je Mariničeva večkrat poudarila, da za veliko stvari sploh ni vedela. Kot na primer, kako je nastajal del zahtevka o gradbeni situaciji. Gradbeno dokumentacijo ji je pripravil nadzornik na gradbišču Anton Ekart, ona pa tega ni posebej pregledovala, saj se na to področje ne spozna. Čeprav je, še preden je postala direktorica Betnave, večkrat šla na različne delavnice za Betnavo, hodila na sestanke na ministrstvo, je poudarjala, da nič ni delala sama in da je bila kasneje direktorica samo na papirju. Je pa povedala, da je vedela, da dela iz zahtevka niso bila narejena, vendar je verjela Ekartu, da bo vse narejeno do decembra 2009; zahtevek so poslali oktobra.

Krašovec, ki krivde za napeljevanje h kaznivemu dejanju goljufije ne prizna, se brani, da je odsvetoval hitrejše črpanje evropskih sredstev.

V tej zgodbi so že bili obsojeni Ekart (pogojno), tedanji šef za investicije Karel Bogatin je dobil dve leti zapora, ki ju bo odslužil z družbenokoristnim delom. Pet let zapora je v zadevah Betnava in Rimske terme zaradi poslovne goljufije dobila Tovšakova. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.