Tiskane izdaje
Specializiranemu tožilstvu je že oktobra lani uspelo doseči začasno zavarovanje na štirih hranilnih vlogah pri banki BKS v Celovcu, katerih lastnica je Marija Zagožen, pooblaščenec pa sin Matej, na novo pa je sodišče odredilo začasno zavarovanje na nepremičninah, bančnih računih, avtu, delnicah in premoženju v skladih.
Za 366.000 evrov gotovine
Tožilstvo je v finančni preiskavi pretresalo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Jožeta Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju, Zagožen pa je premoženje prenašal na družinske člane.
Z gotovino, ki ni izvirala s transakcijskega računa, je menda plačeval avtomobilska zavarovanja, kmetijsko mehanizacijo, nakupe avtomobila, skuterja in motornega kolesa, Petrolovih delnic, stanovanj, predčasno je poplačal kredit, ki ga je bil 30. novembra 2007 najel za odplačilo deleža v družbi Ingor. V trinajstih letih, ki jih je tožilstvo vzelo pod drobnogled, je menda razpolagal s 366.000 evri gotovine nepojasnjenega izvora. Transakcije tožilstvo povezuje z očitki iz kazenskega postopka, da je Zagožen med 10. avgustom 2005 in 27. julijem 2006 zahteval in sprejel obljubo nagrade zase in stranko SDS. Potem ko so predstavniki Patrie 6. februarja 2007 na račun RHG (Riedl Handelsgesellschaft) nakazali 3,64 milijona evrov, od česar je bilo Walterju Wolfu nakazanih 2,32 milijona evrov, je bilo z računov dvignjenih 900.000 evrov kot »posebni bonus«, ki je bil med 7. in 15. februarjem 2007 v gotovini izplačan neidentificirani osebi.
Vzrok za zamrznitev premoženja je tudi, da je menda Matej Zagožen 9. oktobra lani poskušal razpolagati z bančnimi vlogami na avstrijski banki, medtem ko je Marija Zagožen sredi februarja poskušala nepremične v svoji (so)lasti prenesti na sina in hčer.
Bošnjak: Napačna izhodišča
Sklepe o zamrznitvi premoženja, ki so bili izdani še med finančno preiskavo, pa Marija Zagožen izpodbija z ustavno pritožbo. Hkrati je vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni). Sodišče se v teh sklepih ni opredelilo do njenih navedb, prav tako ni obrazložilo svojih stališč, s čimer ji je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, v ustavni pritožbi navaja odvetnik Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin. Prav tako sodišče v svoji odločitvi o zamrznitvi premoženja ni navedlo nobenih okoliščin in dokazov, iz katerih bi izhajali utemeljeni razlogi za sum, da je Zagožen zagrešil očitano kaznivo dejanje, temveč se le sklicuje na okoliščino, da so bili soobdolženi v kazenskem postopku obsojeni. Če bi sodišče ravnalo pravilno in dejansko presodilo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za odreditev začasnega zavarovanja premoženja domnevno nezakonitega izvora, torej tudi pogoj utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, bi moralo predlog tožilstva za začasno zavarovanje zavrniti, je prepričan Bošnjak. Ne pokojni Zagožen v kazenskem postopku ne njegova žena v postopku zamrznitve premoženja nista imela možnosti izpodbijati trditve tožilstva, obtožni predlog pa sam po sebi ni dokaz in ni isto kot obtožnica, zoper katero je mogoče vložiti ugovor.
Bošnjak opozarja tudi na judikat Evropskega sodišča za človekove pravice, da odvzem premoženja nezakonitega izvora ne more biti ukrep, ki bi se nanašal na osebo, ki ni bila spoznana za krivo kaznivega dejanja. Z zamrznitvijo premoženja pa je sodišče očitno izhajalo iz domneve krivde, čeprav Zagožen ni bil pravnomočno obsojen.
