Mleko je eksplodiralo zaradi nemešanja

Ljubljana – Gabrijela Hotko, ki ji je pred leti vrelo mleko med pogrevanjem brizgnilo v obraz in jo opeklo, je za dogodek in posledice odgovorna sama, ker mleka ni mešala. Okrožno sodišče je s takšno obrazložitvijo že drugič zavrnilo njeno odškodninsko tožbo proti Ljubljanskim mlekarnam.

Nenavaden dogodek, o katerem smo že pisali, se je pripetil 12. avgusta 2007, ko je Hotkova na električno ploščo postavila lonec s trajnim mlekom Mercatorjeve blagovne znamke, ki ga polnijo Ljubljanske mlekarne, da bi ga na minimalni temperaturi segrela tako kot velikokrat prej. Potem ko je segreto mleko ob zamolklem poku sunkovito vrglo do stropa, ji je vroča tekočina brizgnila v obraz in jo grdo opekla po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu.

Zoper proizvajalca mleka Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ki je mleko prodajal kot svojo blagovno znamko, je vložila civilno tožbo in zahtevala 31.676 evrov odškodnine, a je ljubljanska okrožna sodnica Božena Novak njeno tožbo pred dvema letoma zavrnila kot neutemeljeno.

Mercator ni odgovoren za izdelek

Višje sodišče je sodbo v delu, ki se nanaša na odgovornost najboljšega soseda, potrdilo, v drugem delu pa ugodilo tožničini pritožbi ter jo razveljavilo in vrnilo v ponovno presojo. Mercator je sodišče pravnomočno opralo krivde z obrazložitvijo, da prodajalec mleka ne more odgovarjati za morebitno napako ali nevarno lastnost stvari, v tem primeru mleka, glede na to, da ni sodeloval v nobeni fazi njegove proizvodnje, in ne glede na to, da je bilo mleko proizvedeno pod Mercatorjevo blagovno znamko.

A je sodnica Novakova glede odgovornosti Ljubljanskih mlekarn tudi v ponovljenem sojenju razsodila popolnoma enako kot prvič, odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Hotkovo, pa je nad zavrnilno sodbo ogorčen. Sodišče namreč sklepa, da je najverjetnejši vzrok pregretja mleka ravno odsotnost mešanja med segrevanjem in dolgotrajnost gretja (15 minut), saj Hotkova mleka ni mešala kljub opozorilu na embalaži.

Sodišče vztraja, da je običajna posledica nemešanja mleka, ki jo pozna vsak povprečen uporabnik, da se mleko med kuhanjem rado prižge oziroma prime za posodo, prav tako je splošno znano, da se na površini mleka naredi opna, pod njo pa mehurčki, ki opno dvigujejo. Po predolgotrajnem segrevanju je zelo verjetno in povsem običajno, da mleko prekipi.

Okrožno sodišče še ugotavlja, da je bila obdelava mleka po postopku UHT skladna s predpisi in standardi ter da obravnavano mleko nima nevarnih lastnosti stvari, pojav pregretja pa se pojavi pri vsaki tekočini in se ga z gotovostjo prepreči z mešanjem med segrevanjem.

Takšno sklepanje sodišča je po trditvah odvetnika v nasprotju z mnenjem izvedenke za živilsko tehnologijo, ki da natančnega vzroka ni mogla ugotoviti z zanesljivostjo. Pojasnila je, da je postopek vretja eden najmanj raziskanih procesov fazne spremembe in da je to bil fenomen, redek pojav, za katerega je za nazaj nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dejavnik je bil odločilen. Odsotnost mešanja je po izvedenkinem mnenju najbolj verjeten vzrok tega dogodka, eden od dejavnikov je tudi homogenost mleka.

Še najmanj deset podobnih primerov

Pooblaščenec Novak tako meni, da je najverjetnejši vzrok za dogodek že sama lastnost tekočine, kar je poudarila tudi izvedenka. Glede stališča sodišča, ki meni, da je opozorilo na embalaži mleka, da ga je treba pri segrevanju mešati, dovolj jasno za razumno vedenje vsakega povprečnega potrošnika, Novak odgovarja, da pri takšnem opozorilu povprečen potrošnik pomisli, da je to potrebno zaradi preprečitve kipenja mleka oziroma da se ne prime za dno posode, ne pa zato, ker lahko eksplodira in brizgne iz posode.

Tožbi je treba ugoditi že zaradi dejstva, da gre za stvar z napako, saj lahko mleko pri normalni uporabi eksplodira oziroma izbrizgne, še navaja odvetnik, ki meni, da ne gre za fenomen, saj obstaja še najmanj deset tovrstnih primerov, a je sodnica zaslišanje treh prič, ki bi potrdile, da se jim je zgodilo popolnoma enako kot Hotkovi, zavrnila, češ da niso bile navzoče pri tem, kar se je zgodilo Hotkovi, na vprašanja o nevarnih lastnostih mleka pa lahko odgovori le izvedenka.

Vprašanje (ne)mešanja mleka je tako lahko samo vprašanje deljene krivde, pri čemer Novak meni, da tožnica ni sokriva zaradi neustreznega opozorila na embalaži. Višjemu sodišču zato v pritožbi predlaga, naj sodbo razveljavi in zadevo dodeli drugi sodnici, ker je sodnica Novakova že dvakrat zavzela isto stališče, ki ga očitno ne namerava spremeniti.