Tiskane izdaje
Število starejših povzročiteljev prometnih nesreč se povečuje, pravi Ivan Kapun z generalne policijske uprave (GPU), ker jih je tudi vse več udeleženih v cestnem prometu – življenjska doba se daljša in ljudje smo do pozne starosti vpeti v družbena dogajanja, zato je pomembno, da smo vozniki. Zaradi čedalje več starejših voznikov je med njimi sorazmerno več tudi povzročiteljev prometnih nesreč oziroma udeleženih v njih. Sicer pa se podobno dogaja po vsej Evropi; vse evropske države pri pripravi ukrepov za nadaljnjih deset let v svojih nacionalnih programih omenjajo starejše voznike. Lani je bilo v prometnih nesrečah v Sloveniji udeleženih 3833 voznikov, starejših od 64 let, 2171 njih je zakrivilo skoraj 12 odstotkov vseh prometnih nesreč.
Težave: nove tehnologije v vozilih, cestna infrastruktura
Starejši vozniki imajo največ težav z novimi tehnologijami v vozilih. Ta so tehnološko vse bolj zapletena, zato jih je tudi upravljati čedalje bolj zahtevno. Ko morajo vozniki na primer poiskati kak gumb (ki jih je vedno več), pa ga ne najdejo, so potem manj pozorni na dogajanje na cesti. Druga težava je, meni Kapun, da ti vozniki težje usvojijo tudi novosti v infrastrukturi. Na cestah je veliko prometne signalizacije, starostnikom, zaznavajo policisti na terenu, pa povzročajo velike težave tudi krožišča.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč, ki jih povzročijo starejši vozniki osebnih avtomobilov, so nepravilni premiki z vozilom (neprevidno menjavanje prometnih pasov, neprevidnost pri vzvratni vožnji …). Problem je tudi njihovo psihofizično stanje; ne morejo, na primer, dovolj obrniti glave, ko menjajo vozni pas, in ne pogledajo dovolj nazaj, nekateri ne prižigajo smernikov, ne upoštevajo pravil prednosti, ne zaradi objestnosti, ampak zato, ker dostikrat slabo vidijo, hitreje pozabijo, kar so opazili.
Eden od vzrokov, da starejši povzročijo prometno nesrečo, je tudi nepravilna stran in smer vožnje (ne le po avtocesti) – tu gre za nerodnost, ko, denimo, v ovinku, zapeljejo nekoliko čez polovico vozišča … Vendar njihove hitrosti večinoma niso objestne, saj so navadno bolj previdni kot mlajši vozniki, tako da se tudi zgodi, da promet za seboj upočasnijo in ga ovirajo. Delo policistov je, da počasnega voznika opozorijo, in če je treba (pri vozniku, ki vozi polovico počasneje, kot je najvišja dovoljena hitrost), tudi oglobijo. Sicer pa voznikov, ki bi vozili veliko prepočasi, ni veliko, policisti še vedno opazijo več tistih, ki presežejo dovoljeno hitrost, še pove sogovornik.
Nekateri starejši vozniki se sami odločijo, da ne bodo več sedli za volan, ko ugotovijo, da se ne zmorejo več varno udeleževati v cestnem prometu. Se je pa že zgodilo, da so policiste klicali zaskrbljeni svojci in jih prosili, naj komu vzamejo vozniško dovoljenje, saj so se bali, da bi zaradi slabega zdravja povzročil prometno nesrečo. Vendar policisti lahko ukrepajo le, če voznika zalotijo pri »čudni« vožnji in posumijo, da so vzrok zdravstvene težave. Takrat lahko predlagajo izredni zdravniški pregled.
Napotitev na kontrolni zdravniški pregled lahko ob sumu, da ima voznik takšno bolezensko stanje, okvaro ali hibo, katere simptomi so lahko v cestnem prometu nevarni, na območju, na katerem ima voznik stalno ali začasno bivališče, predlagajo tudi osebni zdravnik, državni tožilec, sodišče, zdravstveni zavod in delodajalec. Upravne enote so starejšim od 65 let letos odvzele že 67 vozniških dovoljenj, lani v vsem letu 61.
Osvežitev znanja
Eno takih priložnosti, projekt ozaveščanja voznikov seniorjev, je ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktobra) pripravila AMZS in k sodelovanju pritegnila več šol vožnje in centrov varne vožnje, ki bodo med 7. in 13. oktobrom pripravili dneve odprtih vrat. Starejše voznike vabijo k preverjanju njihovih vozniških sposobnosti in osvežitvi znanja cestnoprometnih predpisov. Brezplačna testiranja se bodo po predhodnih prijavah (razpored in kontakti so na voljo na spletni strani AMZS www.amzs.si/mobilnost-seniorji ) v tem tednu zvrstila po vsej državi. Udeležence bodo pospremili usposobljeni inštruktorji, v nekaterih centrih se bodo lahko preizkusili tudi na poligonu, v realnih situacijah, vendar v nadzorovanem okolju.
Pri tem na AMZS apelirajo tudi na odgovornost svojcev, da so pozorni na znake, ki nakazujejo, da ravnanje njihovih najdražjih za volanom morda ni več varno. V ta namen jim bo v pomoč nekaj osnovnih točk preverjanja sposobnosti vožnje po izkušnjah inštruktorja varne vožnje. Denimo: težave voznika pri speljevanju (uporaba stopalke), ali pri speljevanju in zavijanju potrebuje veliko preveč prostora, ima težave z bočno razdaljo, zamuja z zavijanjem, se pri vožnji pogosto moti v izbiri prestav, se zmoti, ko mora vključiti kakšno funkcijo v avtu (ročico brisalca, smernika …), ima težave pri manevriranju, se pri vožnji brez posebnega razloga znoji in postane nervozen, je negotov in se ves čas preseda ter popravlja položaj sedenja, vozi na neprimerni varnostni razdalji, prepočasi, vozi preveč ob robu vozišča ali sunkovito popravlja smer za ravno vožnjo itd. (več na spletni strani AMZS).
