Tiskane izdaje
Ljubljana - Na ponovnem sojenju Mervanu Šljivarju, ki je obtožen poskusa uboja Fadila Ferhatovića, je pričal forenzik Gorazd Pezdir. Strelne sledi na Šljivarjevi jakni, ki so jo policisti našli na tleh parkirišča - očitno so jo tja položili reševalci -, bi lahko prišle tudi po streljanju.
»Slišala sta prepir, pretep in potem pok. Edino to je tu relevantno,« je včerajšnje pričanje enega od gostov lokala, ki je ravno 23. januarja lani, ko se je skupina ljudi sprla, stepla in pozneje tudi streljala na dvorišču lokala Sombrero na ljubljanskih Fužinah, povzel Jože Hribernik, zagovornik Mervana Šljivarja.
Priča je bila v lokalu s kolegom, s katerim sta se okrog enajste ure zvečer odpravila domov oziroma proti avtomobilu. Toda zaradi skupine ljudi, ki se je prepirala tik za njegovim avtomobilom, sta se obrnila in vrnila v lokal. Potem je prepir postal glasnejši, tudi kričali so, in zaslišal se je pok. Priča se je spomnila še okrvavljene osebe, ki je sama sedela na vrtu lokala, dokler ni do njega pristopila natakarica, in gneče ljudi, ki je nesla očitno poškodovanega človeka.
Od kod na roki smodnik?
Toda zgodba, ki bi se lahko končala tudi z dvema mrtvima - ustreljena Šljivar in Fadil Ferhatović sta preživela zaradi hitre nujne medicinske pomoči -, se je začela že pred 23. uro zvečer, ko je prišlo do prepira in streljanja. Nekaj ur prej sta se na Kotnikovi v Ljubljani najprej sprla Šljivar in Ferhatovićev nečak. S srečanjem v lokalu na Fužinah naj bi spor rešili, vendar sta Šljivar in Ferhatović, meni tožilstvo, na parkirišče prišla oborožena. Šljivar je prišel sam, Ferhatović pa z nečakom in več kolegi. Pogovor se je spremenil v glasen prepir in kričanje, zaslišala sta se dva strela. Šljivar naj bi iz neposredne bližine Ferhatovića ustrelil v trebuh, ta pa nasprotnika v zgornji del stegna.
Na sojenju na prvi stopnji sta oba drug drugega razbremenjevala. Šljivar je trdil, da strel ni prišel iz Ferhatovićeve smeri, slednji pa, da ga ni ustrelil Šljivar. Ferhatović je celo podpisal izjavo, v kateri piše, da nanj ni streljal Šljivar. Potem pa je, ker je želel to poglavje čim prej končati, priznal dejanje in bil zaradi povzročitve hude poškodbe obsojen na deset mesecev zapora. Šljivar pa je bil januarja letos obsojen na šest let zapora, vendar so višji sodniki sodbo razveljavili.
S ponovnim sojenjem naj bi med drugim razjasnili vprašanje sledi oziroma kako so na Šljivarjevo roko in jakno prišli delci smodnika. Šljivar pravi, da se je držal za glavo, da bi se zaščitil pred udarci s topim predmetom, verjetno pištolo. To pa naj bi bila tudi razlaga, kako so na orožje prišle njegove biološke sledi in nanj sledi smodnika.
Zato je bilo pomembno včerajšnje ponovno zaslišanje forenzika Gorazda Pezdirja, ki je predstavil izsledke analiz sledi na Šljivarjevi jakni. Strelni delci so lahko na Šljivarja prišli na tri načine: če bi streljal sam, če bi bil v bližini streljanja ali če bi bil v stiku s predmeti, na katerih so bili ti delci. Poleg tega pa so te iste delce našli v avtomobilu BMW, s katerim se je Šljivar pripeljal pred lokal, vendar vanj po streljanju ni več vstopil.
Izvedenec Pezdir je dopustil možnost, da bi lahko strelni delci prišli na jakno po streljanju. Na jakno bi lahko prišli potem, ko je bila jakna na tleh, kjer so bili tudi delci, in bi se tako »okužila« oziroma kontaminirala. Lahko so padli na jakno, ko je že bila na tleh, ali pa se je okužila z delci v zraku.
Na tokratnem naroku pa so obravnavali tudi podaljšanje pripora, ki je po mnenju Hribernika nezaslišano in nedopustno, saj je Šljivar že 22 mesecev v priporu. Tožilka Dragica Abrahamsberg je poudarila, da je pripor potreben še naprej, saj še vedno obstaja utemeljen sum, da je storil to kaznivo dejanje, prav tako pa obstajata sum begosumnosti in ponovitvena nevarnost. Sodišče je razloge upoštevalo, tako da Šljivar ostaja v priporu, bo pa sodnica poskušala sojenje čim prej končati, morda že na naslednji obravnavi, ki bo konec tega meseca.
Šljivar pa ni zanimiv le slovenskim organom pregona, saj je v Bosni in Hercegovini za njim razpisana mednarodna tiralica zaradi umora Nedžada Kličića, ki je bil znan kot Cazinski Rambo. Njegove domnevne pomočnike so v Bihaću obsodili na skupaj 18 let zapora in pol, prav on pa naj bi Kličića v noči na 14. september 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu s pištolo nekajkrat udaril po glavi, nato pa na tleh ležečega ustrelil v glavo. Šljivar je po tem dogodku odšel domov v Slovenijo.
