Tiskane izdaje
Obtožnica Zupančiča bremeni, da je od avgusta 2008 do konca leta 2011 pri razporejanju sedmih zaposlenih v ZD Velenje v plačne razrede zavestno kršil predpise, čeprav je predvidel, da zaradi tega lahko nastane večja škoda. Po mnenju tožilstva Zupančič nato kljub opozorilom in ugotovljenim nepravilnostim od njih ni zahteval vračila preveč izplačanih plač. Po izvedenskem mnenju je zaradi tega nastala škoda v višini nekaj več kot 176.000 evrov.
Danes skupno sedem prič
Na današnjem nadaljevanju glavne obravnave na Okrajnem sodišču v Velenju je bilo zaslišanih skupno sedem prič, od tega so vsi zaposleni v ZD Velenje. Osrednje je bilo zaslišanje Straška, po izobrazbi gimnazijskega maturanta, ki je od leta 2010 polovično upokojen, v času prevedb v nove plačne razrede avgusta 2008 pa je vodil kadrovsko službo ZD Velenje, ki je takrat zaposloval okoli 310 delavcev.
Strašek je danes opisal, kako je potekal postopek prevedb v plačne razrede. Dejal je, da so morali najprej sprejeti novo sistemizacijo delovnih mest, nato pa so opravili prevedbe. Pri vsem tem so, kot je dejal, sodelovali vodje enot, tudi posamezni delavci in sindikati, na koncu pa so anekse k pogodbam podpisali delavci in direktor kot odgovorna oseba zavoda. Za slednjega je na vprašanje Zupančičeve obrambe odgovoril, da nanj ni nikoli vplival glede uvrstitve posameznih delavcev v plačne razrede. Je pa bil Strašek kritičen do ministrstva za zdravje, ki je po njegovih besedah ravnalo birokratsko in ni dalo nobenih navodil, kako naj ravnajo, končno poročilo pregleda pa jim je poslalo spomladi 2011.
Glede na navedbe v obtožnici, da so bili nekateri delavci razvrščeni tudi do 14 plačnih razredov višje, kot pa bi glede na stopnjo izobrazbe lahko bili, je Strašek dejal, da so pri prevedbah izhajali iz dela, ki ga je posameznik opravljal pred prevedbo. Pri tem so upoštevali tudi, kako dolgo ga je opravljal, kako strokovno, ali se je izobraževal, imel odgovorno delo in podobno. Pri tem so se sklicevali na 14. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem lahko delavec tudi po prevedbi nadaljuje z delom, pa čeprav za posamezno delo nima ustrezne izobrazbe.
Strašek še danes, četudi so vmes po opozorili ministrstva za zdravje popravili in zaposlene uvrstili v nižje plačne razrede, meni, da so prevedbo glede na delo, ki so ga opravljali delavci, opravili pravilno.
Podobnega mnenja je bila tudi večina danes zaslišanih delavcev ZD Velenje, ki so bili ob prevedbi uvrščeni v višje, kasneje pa nazaj v nižje plačne razrede. Vsi so izpostavljali zahtevnost in odgovornost svojega dela, ZD Velenje pa od njih, potem ko so jih v letu 2011 razvrstili nazaj v nižje plačne razrede, ni zahteval vrnitve razlike v plačilu, ki so jo v tem obdobju prejeli.
Zupančiča ovadil nekdanji vodja reševalne službe
Direktorja ZD Velenje Zupančiča je sicer ovadil nekdanji vodja reševalne službe ZD Velenje Janez Kramar, ki je, kot je danes na zaslišanju povedal Strašek, imel po prevedbi v plačne razrede ugovore samo glede uvrstitev v plačne razrede zaposlenih v reševalni službi, za katere je menil, da so bili uvrščeni v en plačni razred premalo.
Glavna obravnava se bo nadaljevala 13. marca z nadaljnjimi zaslišanji.
Med drugim je Zupančičeva odvetnica Suzana Leš predlagala zaslišanje velenjskega župana Bojana Kontiča, ki ga je v zaslišanju novembra lani omenil Kramar, ko je dejal, da je tudi s Kontičem govoril o tem in da naj bi ta tudi posredoval.
