Na zadnjih sedežih še vedno veliko nepripetih

Ljubljana – Ni opravičila, da nekateri svoje otroke v avtomobilu še vedno prevažajo v naročju, na zadnjem sedežu ali celo stoje, je bilo slišati v prostorih Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), kjer je o uporabi varnostnega pasu potekala tiskovna konferenca.

Včeraj se je v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa začela preventivna akcija o uporabi varnostnega pasu »Pripnite se in doživite«.

Lani je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 41 voznikov avtomobilov, 18 (44 odstotkov) jih med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu, to je pet odstotkov več kot leto prej, je povedala Vesna Marinko z AVP. Pri potnikih je delež umrlih, ki niso uporabljali varnostnega pasu, kar 63 odstotkov, to je 16 odstotkov več kot leta 2012.

Pogosto nepravilna uporaba

Direktor AVP Igor Velov je povedal, da smo na prvi pogled lahko razmeroma zadovoljni s podatkom, da varnostni pas med vožnjo uporablja 93 odstotkov voznikov in 94,5 odstotka sovoznikov. A na zadnjih sedežih je zgodba povsem drugačna – le 66 odstotkov odraslih na zadnjih sedežih uporablja varnostni pas. Velov je poudaril, da se varnostni pas velikokrat ne uporablja pravilno, na AVP pa si bodo prizadevali, da bi tudi na tehničnih pregledih pregledovali, ali so v vseh avtomobilih varnostni pasovi, ki niso dotrajani ali poškodovani.

Nedopustno in za stroko nerazumljivo je po besedah Marinkove to, da nekateri starši še vedno ne storijo vsega, da preprečijo morebitne hude posledice v primeru trka za svoje otroke.

Tudi predstavnik policije Ivan Kapun je povedal, da se nekateri otroci vozijo v naročjih ali preprosto na zadnjih sedežih, nekateri celo stojijo med sedeži in se pogovarjajo s svojimi starši, za kar preprosto ni opravičila. Letos sta v prometnih nesrečah na Slovenskem umrla že dva otroka.

Tveganje za hude poškodbe ali smrt se z uporabo varnostnega pasu zmanjša za 50 odstotkov. Kot je povedal dr. Klemen Grabljevec z Inštituta RS za rehabilitacijo Soča, študije kažejo tudi, da ob nesrečah tisti, ki niso bili pripeti s pasom, okrevajo dvakrat dlje, kar je ne nazadnje tudi večji strošek.

Razjasnil je tudi nekaj napačnih predstav o tem, da naj bi pas ljudi oviral med reševanjem iz avtomobila v primeru prevračanja ali padca v vodo. »Drži ravno nasprotno, saj se v primeru neuporabe pasu hitro udarimo z glavo, pri čemer lahko vsaj za kratek čas izgubimo zavest in s tem čas, ki ga potrebujemo za reševanje iz avtomobila. Med prevračanjem avtomobila pa lahko, če nismo pripeti, z glavo udarimo ob tla, kar ima lahko usodne posledice. Prav tako lahko pas prepreči, da med prevračanjem pademo iz avtomobila,« je opozoril. Tudi poškodbe, ki nastanejo zaradi uporabe pasu, kot so odrgnine in zlomi nepomembnih kosti, niso primerljivi s posledicami v primeru neuporabe pasu.

Pasavček že deveto leto

Že deveto leto pa letos poteka projekt Pasavček. Mateja Markl z AVP je povedala, da z njim spodbujajo pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo. Doslej je v tem šolskem letu v Pasavčku sodelovalo 678 vrtčevskih skupin in oddelkov prve triade, več kot 12.500 otrok ter 1300 učiteljev in vzgojiteljev.

Policisti so včeraj, da bi podprli rabo varnostnih pasov, predstavili še napravo Zaletavček. Z njo so včeraj na Roški cesti v Ljubljani ustavljenim prikazali sile, ki delujejo na voznike in potnike pri trkih z manjšo hitrostjo.