Najbolj obremenjeni in bolni, a hkrati najbolj učinkoviti

Manj nerešenih zadev, krajši čas reševanja in visok odstotek odločitev, ki vzdržijo presojo pritožbenih sodišč

Fri, 04.03.2016, 16:00

Ljubljana – Ljubljansko okrožno sodišče, ki obravnava tretjino vseh zadev v pristojnosti okrožnih sodišč, je po besedah predsednika sodišča Marjana Pogačnika v letu 2015 rešilo več zadev, kot jih je prejelo, hkrati pa je prvič po mnogih letih imelo upad pripada zadev, in to za štiri odstotke. V primerjavi z letom poprej se je skrajšal povprečni čas reševanja vseh zadev na 3,6 mesecev.

Ljubljansko sodno okrožje (Okrožno sodišče v Ljubljani s svojimi osmimi okrajnimi sodišči) je lani prejelo 126.045 zadev, rešilo jih je 133.656, 26.519 jih je ostalo nerešenih. Skupaj s 34.180 nerešenih primerov iz 2014. je imelo sodno okrožje konec januarja letos v delu 160.225 zadev.

Po besedah Marjana Pogačnika po obvladovanju pripada še posebej izstopata pravdni in gospodarski oddelek, kjer so na sto prejetih zadev rešili 114 (pravdnih) oziroma 144 (gospodarskih) zadev, z modelom triaže, ki so ga vpeljali pred leti, pa se število nerešenih primerov zmanjšuje.

Več rešenih kot prejetih zadev imajo tudi na preiskovalnem oddelku, kjer so imeli konec 2015. najmanj nerešenih zadev v zadnjih sedmih letih. Pripad obvladujejo tudi na kazenskem oddelku, kjer so jim na pomoč priskočili tudi sodniki ljubljanskega okrajnega sodišča ter okrožnih sodišč v Kranju in Krškem. Med najbolj obremenjenimi pa po Pogačnikovih besedah ostajajo sodniki specializiranega oddelka. Znatni kadrovski okrepitvi specializiranega tožilstva namreč ni sledila okrepitev specializiranih sodnikov, zaradi česar imajo več prejetih od rešenih zadev, in čeprav naj bi odločali zgolj o zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih, so glede na obseg pripada vključeni tudi v reševanje rednih zadev.

Z velikim pripadom, ki se je sicer začel zmanjševati, se soočajo tudi na stečajnem oddelku, izboljšuje se tudi reševanje izvršilnih zadev, ki že vrsto let prestavljajo težavo okrajnih sodišč. Brez večjih zaostankov poteka odločanje s področja mladoletniške kriminalitete, v razumnem roku rešujejo tudi zadeve, povezane z družinskim nasiljem in kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost.

Na podlagi izkušenj s priznanjem krivde na predobravnavnih narokih so decembra lani uvedli pilotni projekt pospeševanja obravnavanja kazenskih zadev, tako imenovani fast track. Pogačnik je kot cilje projekta naštel »skrajševanje časa od vložitve obtožbe do njene odprave s sodišča, od pravnomočnosti obtožbe do razpisa predobravnavnega naroka, čim prejšnja odprava sodb, izdanih na podlagi priznanja krivde, večja angažiranost strokovnih sodelavcev pri izdelavi osnutka sodbe, lažja kontrola nad časovno dinamiko poslovanja v zgodnejših fazah kazenskega postopka,« in dodal, da »gre za poskus, ki nikogar v nič ne sili, pri čemer je pomembno, da imajo stranke postopka, predvsem pa obtoženi s svojim zagovornikom še vedno pravico, da sam odloči po kakšni poti v okviru predvidenih zakonskih možnosti bo konkretni postopek izpeljan«. Za izvedbo projekta skrbijo štirje sodniki, ki so strankam na voljo vsak dan ob popoldanskih urah in dela prostih dnevih.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih s prenovo poslovnih procesov, je sodišče letos pristopilo tudi k projektu pospešene obravnave določenih družinskopravnih primerov; te veljajo za vse sporazumno dogovorjene zadeve glede varstva vzgoje in preživljanja mladoletnih otrok in vse sporazumne razveze in razveze brez otrok in brez zahtevka za preživljanje zakonca.

Manj sodnikov in osebja

Med težavami, s katerimi se srečuje sodišče, Pogačnik navaja upad števila sodnikov in sodnega osebja, težava so tudi bolniški staleži, predvsem pri sodnem osebju. »V letu 2010 smo imeli za 71.000, lani pa 92.000 ur bolniškega staleža, kar kaže na vedno večje delovne obremenitve in na delo v relativno slabih delovnih pogojih«.

Po drugi strani je zadovoljen z odstotkom zadev, ki prestanejo sito pritožbenih sodišč. Tako je lani v pritožbeni postopek šlo 2100 odločitev okrožnega sodišča, kar je dva odstotka vseh zadev, ki jih rešijo, pri čemer jih je bilo potrjenih med 60 in 70 odstotkov, spremenjenih je bilo med deset in 20 odstotkov, prav toliko je bilo razveljavljenih.

Kot neuspehe Pogačnik navaja, da jim zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne uspeva pravočasno poravnavati vseh obveznosti, da trenutno primanjkuje denarja za mediacijo, kot neuspeh sistema pa vidi potekanje javnih shodov tik pred sodno stavbo, ki motijo delo sodišča.