Največ »reklamacij« zaradi prometnih postopkov

Ljubljana – Nestrinjanje s postopkom v cestnem prometu je še naprej najpogostejši razlog za pritožbe državljanov zoper delo policije. Policija je lani prejela 403 pritožbe, kar je po oceni pristojnih malo, če so na zahtevo državljanov ukrepali v kar 185.000 primerih.

Po besedah generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lada Bradača so pritožbe nad delom policije, čeprav jih je po njegovi oceni malo, pomembne. Policija namreč na njihovi podlagi preverja delo policistov, jim po potrebi naloži ustrezno usposabljanje ali poda usmeritve. Tako je lahko delo policije bolj strokovno in učinkovito. Prav zato Bradač poudarja, da tudi ta številka ni zanemarljiva, saj na podlagi teh pritožb poskušajo vpeljati izboljšave v svoje delo.

Na policiji in ministrstvu pritožbe obravnavajo na dveh ravneh: v tako imenovanem pomiritvenem postopku, ki se uporablja za milejše očitke in ga izpelje vodja policijske enote, in pred pritožbenim senatom ministrstva za notranje zadeve, na katerega se lahko pritožnik pritoži, če pomiritveni postopek ne uspe.

Kar polovica od 403 pritožb iz različnih razlogov ni izpolnjevala pogojev za obravnavo. V pomiritvenem postopku so jih obravnavali 138, pred senatom pa 84. Pritožbeni senat je lani v 16 primerih odločil, da je bila pritožba zoper delo policista delno ali v celoti utemeljena.

Tri primere prevzel posebni tožilski oddelek

Pritožniki se večkrat niso strinjali denimo z načinom ustavljanja vozila v cestnem prometu, kar najbrž ni razlog za pritožbo. Sledijo pritožbe s področja javnega reda in miru (na primer domnevno dvomljivo ravnanje policistov pri zasegu manjših količin mamil ali neukrepanje pri kršitvah, povezanih s povzročanjem čezmernega hrupa), odkrivanja in preprečevanja kriminalitete, varovanja državne meje in obravnavanja tujcev ter obravnave drugih varnostnih dogodkov. Poleg klasičnih pritožb zaradi očitkov o neustrezni komunikaciji mož v modrem in uporabi prisilnih sredstev sta lani izstopala sumljiva primera policistov pri izvajanju hišnih preiskav.

Če so v pomiritvenem postopku ali na senatu ugotovili neprimerno ravnanje policista, so v večini primerov z vpletenimi policisti opravili opozorilni pogovor, primeri pa so bili predstavljeni vsem v enoti, v katere so razporejeni policisti, zoper katere je bila vložena pritožba, bodisi v okviru delovnih sestankov ali pa dnevno, ob napotitvah policistov na delo.

V enem primeru je bil zoper policista uveden disciplinski postopek, v treh primerih, ko je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da obstajajo razlogi za sum, da bi policist s svojim ravnanjem utegnil storiti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je bil o tem obveščen oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu.

Kritike, da včasih vodje policijskih enot za vsako ceno zagovarjajo ravnanje svojih policistov, se izkažejo tudi za upravičene. Kot ugotavljajo na ministrstvu za notranje zadeve, je kljub doslednejšemu izvajanju ukrepov ob ugotovljenih policijskih deviacijah še vedno moč zaznati težnjo policijskih vodij na lokalni in regionalni ravni, da poskušajo ob očitkih, ki jih državljani naslavljajo na delo policistov, z različnimi metodami tolmačenja upravičiti ravnanja, četudi ta niso bila najbolj pravilna.

»Reklamacije« dela kot opozorilo zaposlenim

Namen »reklamacij« dela policistov je v prvi vrsti opozorilo zaposlenim, da se napake v prihodnje ne bi ponavljale in bi sistem deloval bolje in bil prijaznejši do tistih, ki potrebujejo pomoč policije.

Učinkovit nadzor nad delom represivnih organov pa je tudi eden od temeljev zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Korenita sprememba pri obravnavanju pritožb je bila pri nas leta 2003, ko je bil celotni postopek ugotavljanja upravičenosti pritožbe izvzet iz policije in predan ministrstvu za notranje zadeve.