Namesto poljuba tri mesece zapora

Nekdanji ravnatelj mariborske prometne šole šikaniral in nadlegoval podrejene.

Objavljeno
30. junij 2015 19.43
SAMO ZA DELO!!! ANTON PEPEVNIK
Robert Galun
Robert Galun

Maribor – Nekdanji ravnatelj Višje prometne šole Maribor Anton Pepevnik bo moral za rešetke. Tukajšnje višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo murskosoboškega sodišča, ki mu je zaradi šikaniranja in nadlegovanja podrejenega prisodilo tri mesece zapora.

Zgodba sega v leto 2010, ko je med zaposlenimi na višji prometni šoli zavrelo. Pepevniku so očitali vrsto nepravilnosti, med drugim celo spolno nadlegovanje, kar ga je nazadnje stalo tudi službe. Zdaj je te sume pravnomočno potrdilo še sodišče.

Sojenje je zaradi občutljivosti primera in zaščite identitete oškodovanca poteklo za zaprtimi vrati, vendar je že nekaj let znano, da se je Pepevnik spravil na enega mlajših predavateljev. Nekega oktobrskega dne leta 2010 ga je prijel za glavo in poskušal poljubiti. Domnevno mu je obljubljal tudi lažje napredovanje v zameno za ljubimkanje, a se je podrejeni temu uprl, se zaupal sodelavcem, zatem pa Pepevnika s pomočjo odvetniške pisarne Viktorja Osima še ovadil.

Mladi predavatelj posnel nespodobno povabilo

Mariborsko tožilstvo je Osimu pritrdilo, primer pa je zaradi prezasedenosti romal na Okrajno sodišče v Murski Soboti. Pepevnik se s tožilstvom ni pogodil glede kazni in je vztrajal pri izločitvi zvočnega posnetka njegovega osvajanja, češ da ni pridobljen zakonito. Mladi predavatelj je po 12. oktobru 2010, ko ga je Pepevnik poskusil poljubiti in mu istega dne menda po telefonu govoril, da ga nosi v srcu in da je želel le, da bi se »malo pocartala«, sklenil vse pogovore snemati.

Tožilstvo je v roke dobilo dokaz, iz katerega je razvidno, da mu je ravnatelj na letnem razgovoru namignil, naj v zameno za lažje napredovanje privoli v ljubimkanje. Ker ga je zavrnil, je postal žrtev mobinga, saj mu je Pepevnik omenil možnost sprožitve disciplinskega postopka, ker da je nekoč predčasno zapustil delovno mesto, mu očital, da se je preveč zbližal s predavatelji iz Litve, in mu dal vedeti, da lahko hitro pristane na zgolj 70-odstotni zaposlitvi, kar je bil vrhunec psihičnega nasilja. Mladega profesorja je to tako potrlo, da je moral vzeti bolniški dopust, saj ni bil sposoben delati.

Sodišče posnetka ni izločilo, verjelo pa je tudi oškodovancu glede nespodobnega povabila pred snemanjem in kasnejšega mobinga. Pepevniku je izreklo trimesečno zaporno kazen, ali jo bo v resnici odslužil na hladnem, pa še ni povsem jasno. Po neuradnih podatkih je menda tožilstvo v sklepni besedi namignilo, da alternativnemu prestajanju zaporne kazni ne bo nasprotovalo.

Že drugič obsojen

To je že druga pravnomočna obsodba, ki je doletela Pepevnika. Zaradi sklepanja pogodb o avtorskem delu s samim seboj in zaradi njegove zahteve, naj mu mizar, ki je prenavljal dijaški dom, izplača provizijo, si je prislužil osem mesecev pogojne zaporne kazni. Poleg tega mu je višje sodišče lani jeseni naložilo plačilo 1704 evre v roku enega leta in treh mesecev, sicer bo sledil preklic pogojne obsodbe in bo moral v zapor. Omenjeni znesek je del škode, ki jo je Pepevnik povzročil šoli s sklenitvijo pogodb. Preostanek, okoli 800 evrov, mora šola izterjati v pravdnem postopku.

Tako kot spolno nadlegovanje in mobing je Pepevnik tudi te nečednosti zagrešil jeseni 2010. V začetku oktobra je za tisoč evrov sam s seboj sklenil pogodbo o avtorskem delu o sodelovanju pri izdelavi urnika. A dela ni opravil, za vse je poskrbela njegova podrejena.

Nato je novembra in decembra istega leta na enak način sklenil še dve avtorski pogodbi, in sicer za predavanja izrednim študentom. Vendar so ta predavanja zaradi majhnega števila vpisanih študentov združili s predavanji za redne študente, za to pa je Pepevnik že prejemal plačilo. Na podlagi prve pogodbe je prejel 1543 evrov honorarja, z izplačilom po drugi pogodbi (2315 evrov) pa ni bilo nič, saj je 13. decembra 2010 odpovedal delovno razmerje.

Njegovi zgodbi, da so bila predavanja opravljena in da je želel šoli z združitvijo skupin prihraniti 120 ur predavanj, kot tudi, da je bil upravičen do sorazmernega deleža plačila pri izdelavi urnika, sodišče ni nasedlo. Prav tako mu ni verjelo, ko je zanikal, da si je poskušal gmotno opomoči z mizarjevo provizijo. Pred izvedbo obrtniških del je od nekega mizarstva, s katerim je sklenil dve pogodbi za prenovo petega in šestega nadstropja dijaškega doma (vsaka je bila vredna slabih 20.000 evrov), zahteval od deset- do 15-odstotno provizijo, a je mizar to zavrnil.